Zakaj stanovati v Idriji?

Objavljeno: 20. 4. 2020 ob 8:23 - Avtorica: Katja Martinčič

Zaključuje se anketa, s katero smo od februarja pa do aprila zbirali podatke o dejanskih stanovanjskih potrebah v Idriji. Rezultati nam dajejo vpogled v trenutno stanje in v stanovanjske potrebe za naslednjih pet let. 

Zaključuje se anketa, s katero smo od februarja pa do aprila zbirali podatke o dejanskih stanovanjskih potrebah v Idriji. Rezultati nam dajejo vpogled v trenutno stanje in v stanovanjske potrebe za naslednjih pet let. Ciljna skupina raziskave so bile polnoletne osebe s poudarkom na iskalcih stanovanj in lastnikih praznih hiš oziroma stanovanj. Največ povpraševanja po stanovanjih je bilo razbrati v starostni skupini od 20 do 40 let, kar se vidi tudi iz starostne strukture anketiranih - največ odgovorov je prav iz te skupine. Zelo malo odgovorov smo dobili iz starostne skupine nad 65 let. Z drugimi besedami - odzvalo se je veliko več iskalcev stanovanj, kot pa lastnikov. Skupaj je anketo izpolnilo 292 oseb.

43 %

anketiranih živi v skupnem gospodinjstvu s starši

19 %

anketiranih živi v najemniškem stanovanju

45 %

anketiranih meni, da je njihova stanovanjska situacija neustrezna

18 %

anketiranih se namerava trajno odseliti iz Idrije

Analiza situacije
Večina anketiranih trenutno živi v mestu Idrija, še nekaj več pa se jih želi v mesto preseliti v naslednjih petih letih. Prevladujoča oblika bivanja med anketiranimi je bivanje v skupnem gospodinjstvu s starši ali sorodniki (43 %), nekoliko manj jih živi v lastniškem stanovanju (39 %) in najmanj v najemnem (19 %). Večina oseb živi v večstanovanjski stavbi oz. bloku (73 %), preostali pa v enodružinskih hišah (25 %) ali drugje. Približno polovica oseb meni, da je njihova stanovanjska situacija ustrezna (55 %), ostali s svojim trenutnim bivalnim okoljem niso zadovoljni (45 %). Glavni razlogi za nezadovoljstvo so predvsem želja po samostojnosti in lastnem gospodinjstvu, premalo prostora v stanovanju, želja po trajni rešitvi stanovanjskega problema v obliki lastništva, dotrajanost stanovanj ter slaba dostopnost in lokacija le-teh.

Povpraševanje in ponudba
V naslednjih petih letih načrtuje selitev tretjina anketiranih. Večina jih namerava zamenjati stanovanje znotraj občine, kar nekaj pa se jih namerava tudi trajno odseliti iz Idrije (18 %). Najpomembnejši dejavnik pri izbiri naslednjega stanovanja predstavlja cenovna dostopnost le-tega, sledita lokacija in funkcionalnost, na zadnjem mestu je velikost. Vseeno so najbolj iskana stanovanja v velikosti od 40 do 65 m2 in od 65 do 90 m2, najmanj pa garsonjere.
Večina anketiranih meni, da ponudba stanovanj v Idriji ni zadovoljiva (94 %). Hkrati s pomanjkanjem smo priča velikemu številu praznih stanovanj. Zakaj? Kar polovica oseb meni, da stanovanja ostajajo prazna predvsem zaradi pomanjkanja interesa lastnikov za oddajanje (50 %). Precej jih meni tudi, da so najemnine previsoke in da so stanovanja preslabo vzdrževana oziroma dotrajana. Kot dodatne razloge so našteli še: težave z najemniki, plačniška nedisciplina, čustvena navezanost na stanovanje in lastnino, špekulacije, … kar dodatno oriše vzroke za nezanimanje oziroma strah lastnikov pred oddajanjem.

94 %

anketiranih meni, da ponudba stanovanj v Idriji ni zadovoljiva

50 %

anketiranih meni, da stanovanja ostajajo prazna zaradi pomanjkanja interesa lastnikov za oddajanje

76

iskalcev stanovanja

5

lastnikov praznih stanovanj

Če se vrnemo k aktivnim iskalcem stanovanj, bi jih v trenutni situaciji polovica stanovanje raje kupila (51 %) in polovica raje najela (49 %). Skupaj se je kot »iskalec stanovanja« opredelilo 76 oseb, medtem ko se je za »lastnika« praznega stanovanja opredelilo le pet oseb. Od teh sta dva zapisala, da ju oddajanje stanovanja ne zanima. Slab odziv lastnikov na anketo in trditev, da je pomanjkanje interesa lastnikov za oddajo razlog za prazna stanovanja, se žal dopolnjujeta.

Kaj storiti?
Po podatkih iz Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 je približno 20 % stanovanjskega fonda v Sloveniji nenaseljenega. Aktivacija obstoječega stanovanjskega fonda je zato tudi ena od strategij, ki jih predlaga osnutek novega stanovanjskega zakona. Za učinkovito upravljanje z obstoječimi stanovanji, prenos odgovornosti na upravne organe in razbremenitev lastnikov in najemnikov, je predlog Stanovanjskega sklada RS ustanovitev Javne najemne službe. Ta ukrep utemeljujejo predvsem s potrebo po hitrem zagotavljanju najemnih stanovanj (v roku petih do destih let), ki je občine in zasebniki ne morejo zadovoljiti z novogradnjo.

Po podatkih iz Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 je približno 20 % stanovanjskega fonda v Sloveniji nenaseljenega

V Idriji, tako kot v drugih občinah, kritično primanjkuje stanovanj. Istočasno je več kot 800 stanovanj oziroma stanovanjskih objektov praznih (vir: SURS, Stanovanja po naseljenosti). Pogosto je vzrok za praznost objekta njegovo slabo fizično stanje ali odročna lokacija. V mestu Idrija smo analizirali 22 objektov, ki vsebujejo vsaj eno prazno stanovanje, in 19 enodružinskih objektov, kjer stanuje po ena sama oseba. Povprečna bivalna površina teh stanovanj (brez kleti, balkona, stopnišča ipd.) je 90,97 m2 (vir podatkov: GIS in E-prostor, 2020). Povprečna starost omenjenih »praznin« je 124 let, kar pomeni, da so bile večinoma zgrajene okoli leta 1900 ali prej in so potrebne prenove ter energetske sanacije. Nekaj stavb pa je tudi novejših oziroma takšnih, da bi z minimalnim vložkom že lahko vstopile na trg. 
Glede na rezultate ankete in analize praznih objektov v mestu Idrija lahko zaključimo, da povpraševanje po stanovanjih krepko presega ponudbo, kljub temu, da je veliko prostora praznega. Kakšno spodbudo bi torej potrebovali lastniki, da bi stanovanja oddali? Ali bo to težavo res lahko rešila šele uvedba davka na nepremičnine?