Z budnico v praznični dan

Objavljeno: dan, 30. 4. 2021 ob 11:32 | Spletno uredništvo

Tradicionalno srečanje ob prvem maju na Hleviški planini letos bo. To je potrdil poslanec Samo Bevk, ki že desetletja skrbi za organizacijo te prireditve. Srečanje na Hlevišah bo potekalo skladno z omejitvami, ki jih za podobne prireditve predpisuje Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Slavnostni govornik na letošnji prireditvi bo državni svetnik Bojan Režun, ki je bil več kot deset let tudi podžupan občine Idrija in zato dobro pozna lokalne razmere. Po izvolitvi na mesto državnega svetnika pa neposredno spoznava še delovanje parlamenta v Ljubljani.

Za optimističen začetek prazničnega dneva bodo, v okrnjeni obliki, poskrbeli člani pihalnega orkestra Godbenega društva rudarjev iz Idrije. Kot je potrdil predsednik društva Jakob Jež, se bodo letos zaradi omejitev NIJZ glasbeniki odpovedali tradicionalnemu korakanju. Zato pa bodo na več lokacijah izvedli tradicionalni budniški program in s tem občanom v sicer deževnem in turobnem dnevu vlili nekaj optimizma.

Programe budnic po vsej državi letos koordinirajo na Javnem skladu za kulturne dejavnosti v Ljubljani. Kot so tam zapisali v sporočilu za javnost je »budnica najpomembnejše delovanje slovenskega godbeništva, ki je ena najbolj množičnih glasbenih dejavnosti pri nas.« V Zvezo slovenskih godb je v 104 slovenskih godbah in pihalnih orkestrih vključenih več kot 8.000 godbenic in godbenikov, ki na temeljih tradicije ustvarjajo tudi sodobne smeri godbeništva. V Sloveniji imamo vrhunske pihalne orkestre, ki segajo v svetovni vrh in na mednarodnih tekmovanjih ter festivalih prejemajo številne nagrade. Godbe igrajo tako tradicionalne marše oziroma koračnice kot tudi sodobne zabavne in simfonične skladbe ter priredbe filmske glasbe. V slovenske godbe so vključeni godbeniki in godbenice različnih generacij in profilov – od amaterjev s komaj kaj glasbene izobrazbe do profesionalnih glasbenikov –, ki so veselje do muziciranja in spodbudo za študij glasbe dobili prav z igranjem v enem od številnih slovenskih pihalnih orkestrov.

V priložnostnem zapisu pred praznikom pa so na JSKD posebno mesto namenili tudi godbi iz Idrije.

»Zgodovina godbeništva v Sloveniji je izjemna, saj je Idrijska godba s skoraj 350 leti nepretrganega delovanja uradno priznana kot najstarejša na svetu. Sledijo ji še 250-letna vaška godba iz Prvačine in Frajhamska godba ter številne druge, ki se lahko pohvalijo z več kot 100 leti delovanja«. Ljudje so zmeraj, kadar je igrala godba, odpirali okna ali hiteli ven gledat in poslušat. Posebna pozornost je vselej veljala budnici, ki so jo številne godbe po Sloveniji še ob mraku delavskega praznika, 1. maja, po svojih krajih izpeljale s pozdravnim igranjem koračnic.

navednice-modre_edited.png

»Zgodovina godbeništva v Sloveniji je izjemna, saj je Idrijska godba s skoraj 350 leti nepretrganega delovanja uradno priznana kot najstarejša na svetu. Sledijo ji še 250-letna vaška godba iz Prvačine in Frajhamska godba ter številne druge, ki se lahko pohvalijo z več kot 100 leti delovanja«.