ČAS IN LJUDJE

V treh dneh peš iz Godoviča v Log pod Mangartom

Objavljeno: sreda, 29. 9. 2021 ob 8:34 | Avtor besedila: Zoran More

Udeleženci lanskega prvega pohoda na tej trasi smo bili tako navdušeni, da smo že takoj sklenili, da gremo na to pot tudi prihodnje leto. Sredi junija smo se srečali na sestanku, na katerem smo določili datum in traso poti, ki je drugi dan potekala drugje kot lani. Štirim pohodnikom iz lanske skupine, Branku, Mateju, Sandiju in Zoranu, sta se letos pridružila še Borut in Lovro.

pohod-29-9-2021-1.JPG

Kar hitro se je približal 21. julij, ko je okrepljena spremljevalna ekipa skuhala golaž za prvi dan pohoda. V četrtek, 22. julija, smo začeli pohod uro bolj zgodaj kot lani, saj je bil napovedan zelo vroč dan. Ob 6. uri smo se zbrali »Na vasi« in krenili skozi predor in po francoski cesti proti Idriji. V športnem centru v Idriji, kamor smo prispeli malo po 8. uri, nas je sorodnica Renata pričakala z okrepčilnim zajtrkom. Nismo se prav dosti obotavljali in kmalu krenili po kolesarski stezi do Marofa in naprej po cesti do Spodnje Idrije, kjer smo imeli postanek pri našem sponzorju - v baru Bargnach Franko. Po kratkem oddihu in okrepčilu smo nadaljevali hojo po prijetni senci po levem bregu Idrijce proti Reki. Okrog 12.45 smo na poti nasproti Maruškovca naredili postanek za malico. Naš naslednji postanek je bil pri Okrepčevalnici Kurn’k, kjer so nam prijazni lastniki dali popotnico. Po prijetnem počitku smo zagrizli v prvo resnejšo strmino proti vasi Bukovo. Malo po 15. uri smo prispeli do našega sponzorja – Pivovarne Zajc. Spremljevalna ekipa nas je pričakala z narezki, lastnik pivovarne pa s hmeljnimi napitki.

Ob 6. uri smo se zbrali »Na vasi« in krenili skozi predor in po francoski cesti proti Idriji. V športnem centru v Idriji, kamor smo prispeli malo po 8. uri, nas je sorodnica Renata pričakala z okrepčilnim zajtrkom. Nismo se prav dosti obotavljali in kmalu krenili po kolesarski stezi do Marofa in naprej po cesti do Spodnje Idrije, kjer smo naredili postanek.

pohod-29-9-2021-4.JPG

Ob poti smo opazovali čudovito gorsko cvetje in videli nekaj gamsov. Potem pa nas je zajela nevihta ...

Pot smo nadaljevali po cesti proti peskokopu Razpet in tu zavili proti Policam, a se kmalu usmerili desno po travniku navkreber in okrog 17. ure prišli do vikenda, kjer nas je spremljevalna ekipa postregla z odličnim golažem. Tu se nam je pridružil domačin Jože, ki nas je potem vodil po stezah, gozdnih vlakah in poteh do prelaza proti Baški grapi, najvišji točki prvega dne pohoda. Sledil je spust po znanih poteh do kampa Šorli v Koritnici. Spremljevalna ekipa je postavila šotor za prenočevanje in nam pripravila odlično pašto. Prvi dan smo prehodili 48,2 km poti.

Naslednje jutro smo vstali ob 5.30, si po zajtrku nadeli nahrbtnike ter se odpravili po novi trasi proti Logu pod Mangartom. Po dveh urah hoje po asfaltni cesti smo prispeli v vas Rut in nadaljevali proti vasi Grant. Pot naprej nas je vodila po kolovozih in mulatjeri, ki vodi na Planino Razor, skozi predore iz 1. svetovne vojne do lovske koče na Planini Prodi, kamor smo prispeli okrog 12.30. Po malici smo napolnili še posode z vodo in se zazrli v strm breg, kjer nas je čakalo dobrih 700 metrov višinske razlike do grebena, ki vodi s Šije proti Voglu. Pot je nekaj časa vodila po stezah, potem pa na brezpotje. Za to res zahtevno in strmo pot smo potrebovali dobri dve uri. Na grebenu smo si malo oddahnili in pot nadaljevali po markirani poti na Vratca, pod Voglom, na Globoko in čez Konjsko sedlo v smeri štiri ure oddaljene Komne. Ob poti smo opazovali čudovito gorsko cvetje in videli nekaj gamsov. Okrog 18. ure nas je zajela nevihta in vsi premočeni smo naredili postanek v koči na Komni. Ko je dež ponehal, smo nadaljevali pot do bližnje koče pod Bogatinom, kjer smo imeli rezervirano prenočevanje. Prijazni oskrbnici sta zakurili peč, da smo lahko posušili premočena oblačila in obutev. Po okusni večerji smo kar hitro »zasedli položaje« na posteljah, saj je bil za nami res naporen dan. Ta dan smo naredili 37,8 kilometrov.

Zadnji dan pohoda smo se prebudili malo pred 6. uro in po zajtrku odšli našemu cilju naproti. Jutro je bilo sprva hladno, a so ga sončni žarki kar hitro ogreli. »Mulatjera« nas je vodila po nezahtevnem terenu proti Bogatinskemu sedlu (1.803 m/nm), kamor smo prispeli po dobri uri hoje. Na smerni tabli proti koči pri Krnskem jezeru je pisalo 1,5 ure hoje. Ob spuščajoči poti smo opazovali dokaj dobro ohranjene stavbe, ki so pred dobrimi 100 leti služile tedanjim vojakom, udeležencem prve svetovne vojne. Do prej omenjene planinske koče smo prispeli malo pred 9. uro in naredili krajši postanek. Tudi tokrat je delal v koči godoviški sovaščan Silvij, ki nam je »častil« pijačo. Od tega postanka naprej smo traso poznali že od lani. Sledil je spust do Lepene, kamor je prišla spremljevalna ekipa in smo lahko oddali težke nahrbtnike in obuli lažje pohodne copate. Pri koči Klementa Juga smo se okrepčali s kosilom in pot nadaljevali okrog 12. ure. Hoja se je pričela po neprijetni asfaltni cesti, a druge izbire ni bilo. Tudi vročina je bila v dolini precej hujša, kot malo prej višje v planinah. Prav hoja po asfaltu po dolini Trente, huda vročina in žeja so botrovali temu, da smo naredili več postankov ob naši poti iz Lepene do vasi Kal Koritnica. Tu smo zavili na makadamsko cesto, po levem bregu reke Koritnice. Ko je cesta zavila v smeri Bovca, smo pot nadaljevali po odseku Juliana trail – po desnem bregu Koritnice. Preden smo prišli, malo pred trdnjavo Kluže, na cesto Bovec-Log pod Mangartom, smo morali premagati 167 stopnic, kar nam je pobralo kar nekaj sape. Po krajšem postanku smo pot nadaljevali po glavni cesti proti našemu cilju, kamor smo prispeli po prehojenih 30,8 kilometrih ob 17.20 uri.

Na 116,8 kilometrov dolgi poti smo premagali 4.500 metrov višincev in spustov, spet »pridobili« nekaj žuljev, a to ni skalilo našega veselja in zadovoljstva ob prihodu v Log pod Mangartom.

Na 116,8 kilometrov dolgi poti smo premagali 4.500 metrov višincev in spustov, spet »pridobili« nekaj žuljev, a to ni skalilo našega veselja in zadovoljstva ob prihodu v Log pod Mangartom. Tu nas je spet pričakala spremljevalna ekipa (Srečko, Silvij, Tadej in Milada), ki nam je pripravila okusno večerjo.

Za pomoč pri izvedbi pohoda se zahvaljujemo našim sponzorjem: Bar na vasi Godovič, AMC Golob, JM Projekt, Pivovarna Zajc, Bar Bergnach Franko, Prevozništvo Simon Lapanje, Mateja Hladnik, Aleš Hladnik, OCG Godovič, Matej Nartnik, Kristjan Gostiša, Drago Črnuta, Jaka Kamp Šorli in Okrepčevalnica Kurn’k.