V Idriji in Ajdovščini največ mišje mrzlice

Objavljeno: petek, 7. 5. 2021 ob 9:49 | Damijan Bogataj

V zadnjih tednih je za mišjo mrzlico, ki jo strokovnjaki prištevajo med nevarne virusne bolezni, zbolelo več delavcev pri sečnji in spravilu lesa na območju Predmeje ter eden od gozdarjev, ki dela na območju Tolmina in Trnovega, so sporočili iz podjetja Slovenski državni gozdovi.

Bolezen se običajno pojavlja v pomladanskih, poletnih in jesenskih mesecih, ko se ljudje več zadržujejo v naravi oziroma opravljajo dela na polju in v gozdu. Mišja mrzlica, hemoragična mrzlica z renalnim sindromom – HMRS, je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo virusi, imenovani hantavirusi. Virus kroži v naravnih žariščih predvsem med glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci.Pogosto je bolezen povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi, kot so taborjenje, kopanje, zlasti na divjih kopališčih, z rekreacijo oziroma čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in ali iztrebki glodavcev. Bolezen se pogosteje pojavlja na podeželju pa tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih, ... Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom glodavcev, ljudje pa smo naključni gostitelji virusa, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Kadar se populacija glodavcev v okolju namnoži, govorimo o tako imenovanem mišjem letu. Večja populacija glodavcev je ponavadi posledica okoljskih dejavnikov: obilja hrane, kot je bukov žir, zunanjih temperatur, … Nazadnje smo mišje leto imeli leta 2019, ko je bila tudi obolevnost pri ljudeh visoka.

Zelo pomembno je umivanje rok po vsakem opravilu, pri katerem pridemo v stik z zemljo ali prahom, predvsem v naravi

Mišja mrzlica se običajno pojavlja sporadično, beležimo od pet do 30 prijav na leto, odgovarjajo na NIJZ. Vsakih nekaj let se obolenje pojavlja znatno pogosteje. Pogostejše obolevanje je navadno povezano s povečanim številom glodavcev, ki bolezen prenašajo.

Kadar se populacija glodavcev v okolju namnoži, govorimo o tako imenovanem mišjem letu. Večja populacija glodavcev je ponavadi posledica okoljskih dejavnikov: obilja hrane, kot je bukov žir, zunanjih temperatur, … Nazadnje smo mišje leto imeli leta 2019, ko je bila tudi obolevnost pri ljudeh visoka.

Domnevajo, da se bolezen z glodavcev na človeka prenese prek vdihavanja virusov, ki so v delcih njihovih izločkov, kot so seč, iztrebki in slina. S temi izločki se nato okužijo hrana, voda in okolje.

V težkih primerih bolezni po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko se zgodi nenaden upad krvnega tlaka. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah.

Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic: skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu. V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, v tej fazi pa lahko bolnik tudi umre. Smrtnost bolezni je pet do 15 odstotkov.

Zdravljenje je simptomatsko. Bolnikom znižujejo visoko telesno temperaturo, skrbijo za to, da ne dehidrirajo oziroma jih po potrebi priključijo na dializo. V povprečju so v bolnišnici deset dni, a se lahko okrevanje zavleče precej dlje. Cepivo proti tej bolezni za zdaj še ni na voljo. Splošni ukrepi so usmerjeni k uničevanju podgan, miši in drugih glodavcev. Pomembni sta predvsem splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov.

Zelo pomembno je tudi umivanje rok, po vsakem opravilu, pri katerem pridemo v stik z zemljo ali prahom, predvsem v naravi.

Nasveti za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice

 

V domačem okolju:

  • poskrbimo, da glodavcem preprečimo dostop v hišo,

  • poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodavcev,

  • živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah, da preprečimo morebitne okužbe,

  • izvajamo redno deratizacijo,

  • pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov upoštevamo priporočila.

 

Pri bivanju v naravi:

  • pazimo, da zaščitimo hrano in pijačo pred glodavci,

  • hrane ne puščamo na tleh,

  • ne pijemo vode iz izvirov v naravi,

  • ne poležavamo na golih tleh,

  • skrbimo za higieno rok.

Od okužbe do pojava znakov bolezni običajno minejo od dva do štirje tedni, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka. Spomladi več časa preživimo na vrtu, kjer pa so lahko tudi glodavci, ki prenašajo mišjo mrzlico. Bolezen poteka v več fazah. Bolezenski znaki so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil.

V prvi fazi, ki traja nekaj dni, so prisotni predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča, ozdravljenje je brez posledic.

Do letošnjega 2. maja je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani potrdil 76 primerov

Do letošnjega 2. maja je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani potrdil 76 primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom ali mišje mrzlice. Na Severnem Primorskem so zabeležili skupno 11 primerov, od tega največ v Idriji in Ajdovščini.

Začetek bolezni je podoben kot pri novi koronavirusni bolezni, je pojasnila Tatjana Frelih, epidemiologinja na novogoriški enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Največkrat pa pride do okužbe pri čiščenju prostorov, ki so bili dolgo časa zaprti, kot so stare kleti in podstrešja, virus mišje mrzlice se namreč izloča predvsem z urinom in blatom majhnih glodalcev, ki ga prenašajo. Se pa pri bolnikih, ki so preboleli mišjo mrzlico, razvije doživljenjska zaščitna imunost.