V Botaničnem vrtu odkrili kip Franca Hladnika

Objavljeno: 5. 8. 2020 ob 8:38 | Ivica Kavčič

V soboto, 11. julija, je v Ljubljani potekala velika slovesnost, na kateri so odkrili doprsni kip idrijskega rojaka in ustanovitelja Botaničnega vrta Franca Hladnika.

Tanja Dimitrović, Emil Erjavec in Janez Koželj med odkrivanjem kipa Francu Hladniku v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.

V Idriji rojeni, ugledni slovenski botanik in pedagog Franc Hladnik (1773 -1844), po katerem botaniki imenujejo celo obdobje prve polovice devetnajstega stoletja, je bil najprej učitelj in ravnatelj na gimnaziji v Ljubljani, v času Ilirskih provinc (1809 - 1813) pa je na visokošolskih Centralnih šolah predaval naravoslovje in botaniko. Leta 1810 je v Ljubljani ustanovil Botanični vrt, ki so ga takrat imenovali Vrt domovinske flore, in ga vodil polnih 24 let. Zaradi poznanstva s cesarskim zdravnikom in vodjem dunajskega botaničnega vrta Nikolasom Thomasom Hostom, je dosegel, da je vrt neprekinjeno deloval tudi po odhodu Francozov. Vse ostale visokošolske ustanove je namreč Avstrija, ko je leta 1813 ponovno prevzela oblast, ukinila.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je tako, po Hladnikovi zaslugi, naša najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z nepretrganim delovanjem. Idrijčani smo na svojega rojaka resnično lahko ponosni! Muzejsko društvo Idrija se mu je s strokovnim posvetom poklonilo leta 2010, ob 200-letnici ustanovitve Botaničnega vrta v Ljubljani. Ob tej priložnosti smo mu odkrili spominsko ploščo na Magazinu. V Ljubljani so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, na predlog pokojnega profesorja Toneta Wraberja, po Hladniku poimenovali ulico, ki poteka preko Livade in se navezuje na Ižansko, kjer je Botanični vrt. V novejšem času pa so po njem imenovali še brv, ki povezuje Špico z Botaničnim vrtom. Leta 2012 je Botanični vrt v Univerze Ljubljani izdal Hladniku v čast dvojezično monografijo, kjer so objavljeni vsi prispevki iz idrijskega simpozija in vse do tedaj objavljene biografije o njem prevedene tudi v angleščino. Dolgoletni vodja ljubljanskega botaničnega vrta, naš cerkljanski rojak Jože Bavcon si je dolga leta prizadeval, da bi Hladniku v Ljubljani odkrili spominski kip, kar si je kleni mož nedvomno zaslužil. To mu je uspelo letos, ob 210. obletnici ustanovitve vrta. Ob tem jubileju je bila v soboto, 11. julija v Ljubljani osrednja slovesnost, ki so ji prisostvovali številni ugledni gostje: prof. dr. Tanja Dimitrović, prorektorica Univerze v Ljubljani, prof. dr. Emil Erjavec, dekan Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana, prof. dr. Michael Kiehn, direktor dunajskega botaničnega vrta in prof. dr. Christian Berg, direktor graškega botaničnega vrta.

Tanja Dimitrović je v slavnostnem nagovoru poudarila, da je bil Botanični vrt Univerze v Ljubljani že v prvem letu delovanja slovenske univerze leta 1920 njen najbolj urejeni del, povezan s številnimi Univerzitetnimi vrtovi po Evropi in svetu, dekan Biotehniške fakultete pa je dodal, da Botanični vrt že 210 let omogoča stik med teorijo in prakso. Najprej je bil namenjen zdravnikom in farmacevtom, danes pa vsem, ki se znanstveno ukvarjajo z rastlinami in najširši javnosti. »Botanični vrt je zelena oaza v centru mesta, ki je na voljo tako meščanom kot tudi drugim obiskovalcem. Mesto ga razume kot živi muzej in kot vrhunsko tovrstno ustanovo, ki jo imajo meščani radi« je poudaril podžupan Mestne Občine Ljubljana Janez Koželj. Michael Kiehn, direktor dunajskega botaničnega vrta, je kot četrti govorec poudaril, da je ljubljanski Botanični vrt eden najbolj aktivnih vrtov v Evropskem konzorciju botaničnih vrtov. Med več kot 3500 vrtovi na svetu, je med prvimi sedmimi prejel dve najvišji mednarodni priznanji; BGCI Acredited Botanic Garden ter Conservation Practitioner.

Kaj če domovina ti skazati?
Bil v resnici si slovenski sin!
Slave z zlatimi črkami kovati
Treba ni, si stavil sam spomin.
Z zelši vred bo tvoje ime časteno,
Znamnje, vsako spomlad prerojeno,
Bo po teb nazvanih cvetk izbor,
Tebi v čast, cvetličar kranjskih gor!

Ob zaključku slovesnosti so ugledni gostje odkrili doprsni kip Franca Hladnika in nasproti kipa zasadili potomko Marmontove lipe. Ena od teh potomk raste tudi v idrijskem Scopolijevem vrtu. Kip je delo mladega obetavnega akademskega kiparja Lana Seuška. Narejen je po edini ohranjeni sliki Franca Hladnika, za katerega je bilo znano, da se zaradi svoje skromnosti ni želel portretirati. Ta isti portret si je mogoče ogledati na novi pojasnjevalni tabli ob Scopolijevem spominskem vrtu na Rakah. Moderatorka slovesnosti, biologinja Eva Šajn, je odkritje kipa pospremila z verzi naravoslovca in politika Karla Dežmana, tudi Idrijčana po rodu, ki jih je zapisal ob Hladnikovi smrti leta 1844:

Med zbiratelji na svetu je prav ta kovanec, do nedavnega, veljal za najlepše oblikovanega

 

DR. JOŽE BAVCON

vodja Botaničnega vrta v Ljubljani

Leta 2010, ob 200 letnici ljubljanskega botaničnega vrta, je izšel prvi 2 evrski kovanec na svetu s podobo rastline na katerem je vgravirana podoba rastline »hladnikija«, ki nosi ime po Francu Hladniku. Dva milijona teh kovancev je v rednem obtoku po vsem svetu.

Vztrajnemu in uspešnemu vodji Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani Jožetu Bavconu, kot tudi njegovim sodelavkam in sodelavcem iskreno čestitamo in želimo veliko uspehov tudi v bodoče!