Urbana drevesa so pljuča mesta

Objavljeno: sreda, 14. 4. 2021 ob 15:01 | Spletno uredništvo

Urbana drevesa so dragocena za sleherno mestno okolje. Vendar pa vsako od dreves terja posebno pozornost strokovnjakov, ki imajo potrebna znanja in izkušnje s področja arboristike. Ugleden poznavalec tega področja je dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, ki se urbanim drevesom ob obilici drugega dela posveča že desetletja. V pogovoru z urednikom Damijanom Bogatajem je v TV studiu Idrijskih novic spregovoril o zakonitostih, načinih in zgrešenih praksah na področju z arboristike pri nas.

Nedavno odstranjevanje treh lip na Vojkovi ulici in samoporušitev stoletnega kostanja na Arkovi ulici sta arboristiko v Idriji potisnila v središče pozornosti tako laične kot tudi strokovne javnosti. Slednja ima na tem področju veliko znanja in tudi izkušenj, saj so arboristi zelo cenjeni in spoštovani svetovalci pri različnih posegih v urbanem okolju. »Za Idrijo bi lahko celo rekli, da skoraj ne potrebuje mestnih dreves, saj je mesto z vseh strani obkroženo z zelenjem,« je povedal dr. Jože Bavcon in dodal, da so kljub temu mestna drevesa dragocena in potrebna tudi v Idriji.

Drevesa v mestu živijo povsem drugače kot drevesa v gozdu. V gozdu lahko drevo živi tudi do 300 let, v mestu pa ima lahko zaradi slabših pogojev zelo kratko življenjsko dobo.

navednice-modre_edited.png

V urbanem okolju vedno pride do konflikta med tistimi, ki bi radi imeli v mestu več dreves in tistimi, ki bi radi drevesa posekali.

Drevesa v urbanem okolju imajo pomembno ekološko in socialno vlogo. Ugodno vplivajo na klimo, izboljšujejo kvaliteto zraka in zadržujejo vlago.

Drevesa pa ni dovolj samo posaditi in opazovati. Urbano drevo terja redno skrb in nego, gnojenje in zalivanje ter zaščito pred abiotskimi poškodbami. Skrbniki morajo drevo obvarovati pred boleznimi in škodljivci ter poskrbeti za redno obrezovanje, oblikovanje in ob koncu vegetacijske dobe tudi za posek.

Posek dreves v mestu pa vedno in v vseh okoljih naleti na prizadete občane, ki z drevesom živijo v vseh letnih časih. Vendar pa drevesa nemalokrat v urbanih okoljih povzročajo tudi težave. Kot je poudaril dr. Jože Bavcon, so najpogostejše poškodbe, ki jih povzročijo korenine. Te dvigujejo asfalt, premikajo robnike ali temelje poslopij in včasih prodrejo tudi v kanalizacijske ali telekomunikacijske podzemne kanale. Nadzemni deli dreves okolico ogrožajo takrat, ko se odlomijo veje ali pa se poruši celotno drevo. Marsikateri od naštetih nevšečnosti pa bi se bilo mogoče izogniti z umnim gospodarjenjem še v času rasti drevesa.

Kot poudarja vodja botaničnega vrta, pa vsako drevo ni primerno za posaditev v urbano okolje. Pri izbiranju vrste dreves bi se morali investitorji pogosteje po nasvete obračati k strokovnjakom, saj bi jim ti znali iz izkušenj svetovati najboljše rešitve. Ob vsem povedanem pa ne gre spregledati tudi dejstva, da je življenjska doba dreves v urbanih okoljih krajša od življenjske dobe dreves v gozdu, ki je njihovo običajno naravno okolje.

VIDEO POSNETEK

joze-bavcon-14-4-2021-3.jpg

AUDIO POSNETEK

dr. Jože Bavconvodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani
00:00 / 15:57
navednice-modre_edited.png

Pozabili smo, kako je biti v stiku z naravo. Karkoli človek naredi slabega, ga narava tepe. Mogoče ne takoj, morda čez nekaj let. Vendar slej ko prej zagotovo vrne nazaj, če z naravo ne delamo sonaravno.

Drevesa ob cestah so izpostavljena stalnemu tresenju tal, drevesa ob parkiriščih imajo z asfaltom zalito območje nad koreninami in ob zimskem vzdrževanju cestnih površin so drevesa deležna obilne količine soli. Vse to škodljivo vpliva na počutje drevesa, ki zato hitreje propada in nazadnje tudi odmre. Veliko škodo delajo tudi nestrokovni vzdrževalci drevja, ki z motornimi žagami drevesa obglavijo in potem računajo, da si bo opomoglo. Po mnenju dr. Jožeta Bavcona gre za nestrokovne posege, kar potrjuje tudi praksa, saj taka drevesa v nekaj letih propadejo.

Kako bi sam rešil dilemo med varnostjo in navezanostjo na urbano drevo, pa poglejte v posnetku pogovora iz TV studia Idrijskih novic.