Umrla je Neda Pagon

Objavljeno: 27. 10. 2020 ob 7:38 | Damijan Bogataj

Po hudi bolezni je umrla Neda Pagon, ena najprodornejših in uglednih družboslovk konca 20. stoletja in začetka 21. stoletja. Poslovila se je pri starosti 79 let.

Neda Pagon se je rodila 13. aprila 1941 v Črnem Vrhu nad Idrijo. Leta 1964 je diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je pozneje tudi doktorirala. Delala je tudi na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU in kot honorarna predavateljica na drugih družboslovnih ustanovah. Bila je predavateljica sociologije na Filozofski fakulteti, Fakulteti za družbene vede in na Pedagoški fakulteti, kjer je bila tudi prodekanja. Na znanstvenem in publicističnem področju se je ukvarjala s sociologijo kulture, teorijo umetnosti, zgodovino marksizma in socialnih teorij ter teorijo socialnih utopij.

Kar četrt stoletja je bila glavna in odgovorna urednica založbe Studia humanitatis. Bila je tudi soustanoviteljica Fakultete za podiplomski humanistični študij in Inštituta za civilizacijo in kulturo. Sodelovala je v civilnodružbenih gibanjih v 80. letih in v času osamosvajanja.

Pagonova je družboslovno in humanistično literaturo prevajala iz francoščine in italijanščine. Leta 2010 je prejela Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo, ki jo podeljujejo v okviru Slovenskega knjižnega sejma. Za vitezinjo reda umetnosti in leposlovja Francoske republike je bila imenovana že leta 1999. Kot prevajalka in založnica francoskih humanističnih avtorjev je leta 2014 prejela odlikovanje za častnico reda umetnosti in leposlovja Francoske republike.

Novico o smrti so sporočili iz njenega prijateljskega kroga. »Ravnokar smo izvedeli, da nas je zapustila prijateljica, soseda, ena najpomembnejših slovenskih družboslovk povojnega časa, Neda Pagon,« je na enem izmed družbenih omrežij zapisal glasbenik Drago Mislej - Mef. V svojem zapisu je poudaril, da je Neda Pagon veljala za eno najbolj razgledanih proletark, sama pa se je na svoj račun pošalila, da je »najstarejša udeleženka vseslovenskih vstaj izpred nekaj let«.

»Kljub pomembni vlogi v civilnodružbenih gibanjih v 80. letih in v času osamosvajanja je bila vseskozi po črnovrško skromna in ljudska, predvsem pa delavna, saj je še pred kratkim lektorirala, korigirala in sploh počela to, kar uredniki počnejo,« je še zapisal glasbenik v slovo Nedi Pagon.

Neda Pagon je neredko opominjala, da se v Sloveniji preveč ukvarjamo s preteklostjo in premalo optimistično zremo v prihodnost. Še ob svojem 75. jubileju pred štirimi leti je poudarila, da se vedno znova čudi, »kako odlične posameznike imamo in kako slabo državo« ter dodala, da nam manjka vedrega realizma, vendar razume, da je »seveda v danem razsulu – družbenem in vsakršnem drugem – težko pozivati ljudi k vedremu realizmu«. Bila je prepričana, da to zahteva veliko samostojnega mišljenja in avtonomnosti ter ne zmanipuliranega uma, ki ga ima povprečni državljan.

Leta 2008 je na listi stranke Desus v Občini Idrija neuspešno kandidirala za mesto poslanke v Državnem zboru RS.

Radio Slovenija je leta 2015 objavil pogovor z Nedo Pagon, ki ga je pripravila Lucija Fatur. Posnetek oddaje si lahko zavrtite na spodnji povezavi.