ČAS IN LJUDJE

Umrl je Dario Cortese

Objavljeno: ponedeljek, 26. 7. 2021 ob 8:17 - zadnja posodobitev: 26. 7. 2021 ob 9:02 | Spletno uredništvo

V petek, 23. julija, je po hudi bolezni v 57. letu starosti umrl Dario Cortese, znani publicist, predavatelj in avtor številnih knjig o divji hrani. Na Cerkljansko je prišel pred 22 leti in tam našel mir za proučevanje narave in pisanje knjig. Ustanovil je tudi Založbo Porezen, pri kateri je v zadnjem obdobju izdajal svoje knjige.

Cortese je ves čas zagovarjal tezo, da take prehranske moči in takega bogastva okusov, kot jih dajejo užitne divje rastline, ni mogoče kupiti. »Ko to sploh še ni bilo popularno, je Dario na radiu skrbel za ‘zdravo življenje’, z vsemi divjimi rastlinami in blagodejnimi strupi vred, s čimer se je – poleg čaja in piva – zelo intenzivno, kot pisec, avtor, predavatelj, vodja delavnic, urednik in izdajatelj, ukvarjal tudi v zadnjih letih,« so na svoji Facebook strani o Corteseju, inženirju agronomije, zapisali na Radiu Študent, kjer je bil v mladih letih tudi urednik.

»Verjetno bi nas velika večina še vedno hodila brezbrižno mimo rastlin, misleč, da gre zgolj za neuporaben plevel, če ne bi prav Dario vestno krepil našega znanja o naravi,« pa so ob Cortesejevi smrti zapisali v reviji Sensa. Cortese, sicer rojen Ljubljančan, je veljal za najboljšega poznavalca divjih zeli in rastlin pri nas in je o nabiralništvu napisal tudi vrsto knjig.

Pohodnik, večni raziskovalec, avtor mnogih vodnikov in knjig o divji hrani in pohodništvu (tudi prevedene v tuje jezike) ter avtor stotine člankov. Veliko je objavljal v reviji Gea, Planinskem vestniku, Nedelu, revijah Rože in vrt, Svet & ljudje, Ciciban, Naša žena in drugih. Prav tako je bil raziskovalec staroverstva in ljudskega izročila, srečati ga je bilo mogoče na mestih, opisanih v knjigah Pavla Medveščka. Pavlove knjige so mu bile pisane na kožo, o knjigi Skrivnost in svetost je pisal v Planinskem vestniku že leta 1993. Bil je eden tistih posameznikov, ki je poznal Slovenijo do potankosti, predvsem naravo in hribe, kjer je bil pravzaprav povsem doma.

Prvo knjigo o alternativnem prehranjevanju, Divja hrana, je izdal leta 1995. Knjiga je naglo postala obvezna literatura tudi za številne kuharske mojstre in vinarje, ki prisegajo na sonaravni pristop. »Mož, ki nabira znanje,« so ga svojčas predstavili v Dnevniku. Sam je dejal, da ko začne človek uživati divje samonikle rastline, se večino časa počuti, kot bi lebdel dva decimetra nad zemljo.

Zadnja leta se je zelo intenzivno posvečal predavanjem, vodenjem delavnic, urednikovanju in izdajanju novih knjig. Bil je strasten potohodec, avtor izjemnih potopisov in svetovni popotnik. Zadnja leta je imel bazo v »starem farovžu« v Cerknem, kjer je bil tudi duhovit napovedovalec koncertov na festivalih Keltika in Jazz Cerkno.

»Dario, naš! Naš učitelj. Naš sopotnik. Naš prijatelj. Hvala za vse, kar si nam dal. Veliko smo se od tebe naučili. Ponosni, da si Cerkno vzel za svoj dom. Da smo posebna sorta, si pravil. Res je, tudi ti si bil! Kamor greš, bodo srečni nad tvojim prihodom! Dario, naš! Veš, pogrešali bomo tvoje mimoidoče nasvete, tvoj žlahten okus za muziko, tvoj korak. Tvoje dude. Odštekane prigrizke in napitke. Pogrešali bomo tvoje oranžne hlače, gojzarje in bosonoge čevlje na prste. Vedno si kot prvi začel vsak naš koncert. Naj ti gode, Dario, tvoja duša je izbrala nov koncert. Srečno, Dario!« so zapisali prijatelji iz Bara Gabrijel v Cerknem.

navednice-modre_edited.png

Ponosni smo, da si Cerkno vzel za svoj dom. Da smo posebna sorta, si pravil. Res je, tudi ti si bil! Kamor greš, bodo srečni nad tvojim prihodom!

PRIJATELJI IZ BARA GABRIJEL