Tinčkova hiša le še zgodovina

Cerkno, 25. novembra 2019

Damijan Bogataj

Pred dnevi porušena Tinčkova hiša v Cerknem mnogim generacijam prikliče spomin na čase, ki jih ni več. Najstarejši se spominjajo časov druge svetovne vojne in kuhinje 31. divizije, mlajši društva C.M.A.K., ki je bil zatočišče novih ustvarjalnih energij vse Cerkljanske. Ljudje, ki odločajo o prihodnosti Cerkljanske, pa so v Tinčkovi hiši videli zgolj dovozno pot do parcele s termalno vodo.

»Cesta je polna voz, vojakov in živine; komaj se voz prerije skozi to morje in Bogu in starim konjem si hvaležen, ko sediš v Cerknem pri Tinčku ob drugem kvartinčku.«

V Cerkljanskem muzeju so ob rušitvi Tinčkove hiše zapisali, da pravzaprav ne vedo, kdaj je bila stavba zgrajena. Prvotno je bil v njej hlev, v kletnih prostorih pa je do leta 1902 delovala cerkljanska mlekarna. Bila je last »Petra na roji«, ki jo je podaril svoji hčeri. Že v času prve svetovne vojne je v njej delovala gostilna. Dopisnik je leta 1915 v Slovencu zapisal: »Cesta je polna voz, vojakov in živine; komaj se voz prerije skozi to morje in Bogu in starim konjem si hvaležen, ko sediš v Cerknem pri Tinčku ob drugem kvartinčku.«

Vir: Facebook arhiv Mestnega muzeja Idrija

Napis v italijanščini na pročelju stavbe je pričal, da sta bili gostilna in trgovina v stavbi tudi med obema vojnama. Na razglednici iz tistega časa je opaziti tudi podobo Mussolinija, ki je tedaj »krasil« fasade premnogih cerkljanskih poslopij. Med drugo svetovno vojno je bila v stavbi kuhinja 31. divizije. Ob bombardiranju leta 1944 je bila stavba močno poškodovana, a so jo po vojni obnovili.

Kdaj je bila gostilna dokončno zaprta, v muzejskem arhivu ni zapisano. Za kratek čas je pred leti v njej delovala trgovina s čevlji. Zadnja leta pa so v njej domovali cerkljanski Laufarji in skoraj čisto do zadnjega Cerkljanski mladinski alternativni klub.

Vir: Facebook arhiv Mestnega muzeja Idrija

Tinčkova hiša, ki je ni več, je bila več kot stoletje tesno vpeta v gospodarsko, socialno in kulturno življenje kraja. Namesto, da bi se ob rušenju starih hiš pogovarjali o novih poslopjih na teh mestih, pa Cerkljani ugotavljajo, da so lastniki hišo žrtvovali za cesto, ki je nihče ne potrebuje.

Ko je bila Tinčkova hiša že poravnana z zemljo, so člani društva C.M.A.K. od sosedov Bojana in Alenke Lahajnar prejeli prav posebno darilo: zanje že izgubljen kipec začudenega možakarja, ki je krasil vhod na dvorišče njihovega nedavnega doma. Kipec je bil izdelan na 5. taboru Karajžewc, avtor pa ga je ob koncu dogodka podaril organizatorjem. Postavili so ga na konec ograje, kjer je skozi leta pozdravljal obiskovalke in obiskovalce ter kljuboval vsem možnim vremenskim pojavom. Čas je poskrbel, da se mu je na široko razcepilo čelo. Ob selitvi društvene lastnine iz Tinčkove hiše pa je kipec skoraj čudežno izginil. Sedaj se je izkazalo, da se je preselil v sosedovo delavnico. Tam so ga lepo obnovili in mu dodali še stojalo.

Kipec je bil izdelan na 5. taboru Karajžewc, avtor pa ga je ob koncu dogodka podaril organizatorjem.

Vir: Facebook arhiv C.M.A.K.

Obiskovalci Cerknega, ki ne poznajo lokalne zgodovine, sedaj začudeno opazujejo obrežni zid, ki ima okna. Ta je namreč ostanek Tinčkove hiše, ki ga niso porušili. Na vogalu nekdanje Tinčkove hiše pa je v dneh po njeni rušitvi gorela sveča. V časten spomin vsem, ki so v porušeni hiši delovali, ustvarjali in sanjali o lepši prihodnosti za vse.

Na vogalu nekdanje Tinčkove hiše je v dneh po njeni rušitvi gorela sveča. V časten spomin vsem, ki so v porušeni hiši delovali, ustvarjali in sanjali o lepši prihodnosti za vse.