Teta Milka je praznovala 99. rojstni dan

Objavljeno: 9. 9. 2020 ob 7:48 | Avtorica: Anka Rudolf

Prvo avgustovsko soboto na Javorniku ni bilo živahno le zaradi lepega počitniškega in za povrh še poletnega dne. Številnim obiskovalcem ni bil cilj le planinska koča, tudi pri najbližjem sosedu se je nekaj dogajalo. Pri Medvedu smo se zbrali sorodniki in prijatelji številčne družine Čuk. Vsi smo prišli le z enim namenom, da čestitamo Ljudmili Čuk za njen 99. rojstni dan in ji zaželimo še mnogo zdravja in lepih trenutkov.

Teta Milka se je rodila leta 1921, ko se v tem delu Slovenije, seveda le uradno, govorilo italijansko, in na rojstni domačiji živi tudi danes. Je najstarejša prebivalka domače krajevne skupnosti in med najstarejšimi prebivalci Občine Idrija. Njen dom, tik pod planinsko kočo, stoji na 1.147 metrih nad morjem in je najvišje bivališče v idrijski občini.

Življenje na gorski kmetiji ni bilo lahko, za preživetje je bilo potrebno veliko poguma in vztrajnosti. Na skopi zemlji je bilo le z obilo dela mogoče pridelati dovolj hrane in krme za dolge zime, ki jim v letih njene mladosti ni bilo konca. Takrat so na površinah, ki se danes zaraščajo, še sejali žita, pridelovali so lan ter sadili krompir in peso. Ker je kraški svet Javornika brez vode, so v mlin nosili v pol ure hoda oddaljene Vodice. V dolgih zimskih dneh je oče Medved izdeloval različno suho robo, ženske pa so gospodinjile, skrbele za ognjišče in obleko. Predle so tako volno kot lan in pletle topla oblačila ter šivale lanene izdelke.

Dobri sosedski odnosi so bili nekoč izjemnega pomena in teta Milka se spominja, da je bilo negovanje le-teh dolžnost vsake domačije. Vse poti so opravljali peš. Uro in pol hoda je bilo do Črnega Vrha, kamor je leta 1928 začela hoditi v šolo, do uradov v Idriji pa si pešačil več kot tri ure. Najhuje je bilo pozimi, ko so poti opravljali s krpljami in smučmi, saj drugače ni šlo.

Je pa bilo okrog hiše vseskozi živo, saj je bil Javornik v vseh časih priljubljena izletniška točka. Že leta 1907 so planinci ob Medvedovi kmetiji postavili planinsko kočo. Tam so si včasih poiskali zavetja, včasih tudi prespali, a strežba je bila prepuščena sosedovi kmetiji, saj je bila pri Medvedu v tistih časih tudi gostilna.

Vojnih let se teta spominja kot težkih časov. Skoraj ni bilo dneva, da se pri njihovi hiši ne bi ustavili partizani ali pa katera druga vojska. Pomagali so kolikor so mogli, vseskozi pa so trepetali, da se nasprotniki ne bi srečali ravno pod njihovo streho, kot se je primerilo na sosednji domačiji pri Škvarču, kjer se je zgodil požig in poboj domačih in partizanov.

Teta Milka še danes živi na rojstni domačiji. Njen dom, tik pod planinsko kočo, stoji na 1.147 metrih nad morjem in je najvišje bivališče v idrijski občini.

V soboto je bil na njeni klopi dren. Obiskali smo jo in ji čestitali k izjemnemu jubileju tudi planinci. Še mnoga, zdrava leta ji je zaželel predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan s soprogo Vilmo, bivši predsednik MDO Posočje Gregor Rupnik, aktualni predsednik in hkrati predsednik PD Križna Gora s Podkraja Dušan Plesničar, častni predsednik PD Idrija Marjan Rupnik in predsednik PD Javornik iz Črnega Vrha Marko Rupnik. V prijetnem živžavu njene številčne družine in mnogih obiskovalcev smo se zadržali v prijetnem klepetu z najstarejšo slovensko planinko, ki je s tem dnem zakorakala v stoto leto.

Še na mnoga zdrava brezskrbna leta, teta Milka!

A tudi vojne je bilo konec in začelo se je novo življenje v novi državi. Na sedlu nad hišo je v začetku petdesetih let že stala nova planinska koča. Teta Milka se je poročila in k hiši je prišel priimek Čuk. Stric je bil priučen zidar, ki se je poklica priučil pri gradnji Nove Gorice.

Rodili so se jima trije otroci, njim devet vnukov in v naslednji generaciji je na svet prijokalo že 18 pravnukov. Teta Milka je prijetna sogovornica, klena in bistra, je zakladnica doživetij, še polna moči in delovne vneme. Rada sede na klop pred hišo, na toplo sonce. Dneve ji krajšajo planinci, s katerimi je povezana celo življenje. Z njimi rada kramlja, prinašajo ji novice in ji predstavljajo življenje v svetu. Tod mimo jih nosijo planinske poti, najpomembnejša je Slovenska planinska pot, ki je najdaljša in najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji ter ena najstarejših v Evropi in na svetu. Povezuje visoke in malo manj visoke hribe in gore od Maribora do našega morja. Odprta je bila 1. avgusta 1953, kar pomeni, da rojstni dan s teto Milko slavita skupaj.

V prijetnem živžavu njene številčne družine in mnogih obiskovalcev smo se zadržali v prijetnem klepetu z najstarejšo slovensko planinko, ki je s tem dnem zakorakala v stoto leto.

Teta Milka je prijetna sogovornica, klena in bistra, je zakladnica doživetij, še polna moči in delovne vneme.