Ta veseli dan idrijskega gledališča razprodan

Idrija, 9. novembra 2019

Damijan Bogataj

Drevi bodo v Idriji slovesno obeležili 250-letnico prve zidane gledališke stavbe na Slovenskem in 130 let delovanja Dramatičnega društva Idrija. V gledališki predstavi, ki jo bodo uprizorili na odru današnjega filmskega gledališča, bodo nastopili ljubiteljski gledališčniki vseh generacij. Pod scenarij se podpisuje Aleš Čar, za režijo pa je poskrbela Ana Kržišnik Blažica.

Ana Kržišnik Blažica, režiserka uprizoritve

Ko je leta 2007 prevzela mentorstvo Male gledališke šole GJV Idrija, se ni nadejala, da se bo sodelovanje razširilo na delovanje v dramatičnem društvu, ki je takrat mirovalo. Letos so se ljubiteljski gledališčniki spustili v posebno pustolovščino. Odločili so se napisati avtorsko besedilo o zgodovini gledališkega življenja v Idriji, o kateri se nam zdi, da jo poznamo vsi, vsi poznamo nekaj dejstev, vsi vemo, da je nekoč nekdo rekel »To se lahko zgodi samo v Idriji«, a kaj več od tega pravzaprav ne. Zato je bilo odkrivanje zgodb in osebnosti ter oživljanje le-teh še poseben izziv.

»Želeli smo, da v predstavi srečamo vse najpomembnejše osebnosti, ki so krojile usodo gledališke stavbe in gledališkega življenja v mestu. Hkrati pa nas je zanimal tudi vsakdanjik tega posebnega kraja - kraja, ki se ponaša s prvo gledališko stavbo na Slovenskem. Tako se osebe na odru pojavljajo kot v nekem časovnem stroju. Vse so tu z nami, v tej dvorani, pridejo in se poslovijo, kot da niso nikoli obstajale. Za sabo pa pustijo neviden pečat. 

Zares ostajajo le te štiri stene, ki jih lahko vsak dan srečamo na sprehodu čez plac. In če poznamo gledališko življenje tako, kot je danes, polno neusahljive želje po nastajanju novih predstav in na drugi strani polno težav in skrbi s samim uprizarjanjem in bojem za materialne pogoje, vidimo, da so se te osebnosti ves čas nahajale v podobnih situacijah. Malo navzgor in malo navzdol, večino časa v boju za lastni jezik, vedno pa v boju za obstanek in v dokazovanju lastne vrednosti in upravičenosti. Tako je pač gledališče, tako je pač življenje. Če ga jemljemo z malo humorja, kakršna je tudi jubilejna predstava, lahko rečemo, da je vsak dan, ko imamo gledališče, ta veseli dan,« je o predstavi dan pred premiero napisala Ana Kržišnik Blažica. Današnja premiera je razprodana, nekaj vstopnic je na voljo še za ponovitev v nedeljo.

Zares ostajajo le te štiri stene, ki jih lahko vsak dan srečamo na sprehodu čez plac. In če poznamo gledališko življenje tako, kot je danes, polno neusahljive želje po nastajanju novih predstav in na drugi strani polno težav in skrbi s samim uprizarjanjem in bojem za materialne pogoje, vidimo, da so se te osebnosti ves čas nahajale v podobnih situacijah. Malo navzgor in malo navzdol, večino časa v boju za lastni jezik, vedno pa v boju za obstanek in v dokazovanju lastne vrednosti in upravičenosti.

Ana Kržišnik Blažica,

režiserka uprizoritve

Prvo zidano gledališko poslopje na Slovenskem, kot ga je leta 1986 narisal Peter Fister

Dramaturginja mag. Ana Kržišnik Blažica je Idrijčanka. Po končani gimnaziji se je vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani in diplomirala iz sociologije kulture in slovenskega jezika s književnostjo. Nato je nadaljevala s podiplomskim študijem dramaturgije na AGRFT pod mentorstvom dr. Barbare Orel. Od leta 2008 do 2010 je bila samostojna ustvarjalka na področju kulture (dramaturginja-lektorica) in kot dramaturginja sodelovala z različnimi režiserji v več slovenskih gledališčih, pripravljala priredbe in dramatizacije, ter bila mentorica šolskih gledaliških skupin. Za Radio Slovenija je opravljala dramaturgije in pisala priredbe za radijske igre. V gledaliških listih objavlja prispevke s področja teatrologije. V letu 2009 je bila umetniška vodja Lutkovnega gledališča Jože Pengov v Ljubljani, leta 2010 pa se je kot dramaturginja zaposlila v SNG Nova Gorica, kjer uspešno deluje še danes.