Staš Kleindienst razstavlja v Celju

Celje, 7. novembra 2019

Damijan Bogataj

Drevi bodo v Likovnem salonu v Celju, ki deluje pod okriljem Centra sodobnih umetnosti, odprli razstavo slikarja Staša Kleindiensta.

Staš Kleindienst je končal podiplomski študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Svoje delo je predstavil na mnogih samostojnih (Vse je OK!, Galerija Kresija, Ljubljana, Izgubljeni prostor, MMC KIBLA / KiBela, Maribor, 2017, Electric Sky, Atelier Home Gallery, Trst, 2017, itd.) in skupinskih razstavah (Niski tonovi Zemljine pjesme, Galerija Galženica, Velika Gorica, 2019, Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, Moderna galerija, Ljubljana, 2019, Vse naše skrivnosti, Galerija sodobne umetnosti Celje, 2018 …). Leta 2018 je kuriral razstavo 12 razlogov za slikanje v Galeriji Škuc. Je dobitnik nagrade OHO za leto 2014 in prejemnik Študentske Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani.

Za slikarstvo Staša Kleindiensta je značilno raziskovanje razmerja oblasti do družbe. Kakšni so učinki tega odnosa na politično, družbeno in kulturno življenje, je v osrčju njegovih del. Zanima ga, preko katerih mehanizmov se oblast kot oblika nadzora uresničuje v zavesti posameznika in kolektiva ter kako oblikuje in uravnava vsakdanje prostore življenja.

Skozi slikarstvo Staš Kleindienst prepoznava in misli širše družbene antagonizme in simptome kapitalistične ureditve. »Globalne fenomene prevaja v lokalni prostor, ne v smislu analize ampak skozi namensko naivno govorico, s katero se obrača h gledalcu. Njegove slike so izrazito pripovedne in pogosto delujejo kot distopični scenariji deloma imaginarne realnosti. Temeljni in stalni motiv umetnikovih slik je krajina. Podobe urbanega in ruralnega, na prvi vtis povsem običajnega in domačega okolja. Prikazane od daleč, iz pozicije vseobsegajočega pogleda, prikazujejo mnoge prizore družbene resničnosti, kjer se simultano zvrsti niz dogajanj. Zaradi svoje dogodkovne lastnosti so namenjena pozornemu gledalcu, da iz mnogoterih vsebin izlušči tiste bistvene podobe, ki najbolj locirajo mesto oblasti,« so zapisali organizatorji razstave v Celju.

V Likovnem salonu bodo drevi razstavili le izbor zadnjih slikarskih del. Skupno predstavljenim slikam je, da se odvijajo ponoči, v tisti časovnosti, kjer se odpirajo nezavedni miselni tokovi. Upodobljene krajine niso posnetek realnosti, ampak so psihološke tvorbe, prizori kolektivne podzavesti, uprizorjeni skozi posamezno pripoved. Opazujemo hribovita območja gozdov, v katera se umeščajo naselja hiš, blokovska stanovanja, občasno raznorazni industrijski obrati in tuneli, lovske opazovalnice ter neskončne cestne poti. Gre za okolja, kjer prevladuje občutek varnosti. Takšno občutenje ni nevtralno, ampak je produkt določenih skupnostnih praks in njihovih ponavljanj. Tovrstni skupni družbeni rituali omogočajo ponotranjanje struktur oblasti in ohranjanje družbenega reda. Subjekti na slikah, pogosto oblečeni v tradicionalna oblačila, so vedno del skupine.

Podobe predstavljajo identitetno skupnost, zavezano lastnim navadam v prostoru, ki si ga simbolno delijo. Ravno ta skrb za določeno identiteto in čutenje pripadnosti predstavlja mesto udejanjanja oblasti. »Vidimo subjekte, kako varujejo tunel, zaraščen s koreninami. Ali skupino, ki skuša odstraniti nepoznano tvorbo v mestu. Ko se pričenja že skoraj daniti, se pojavijo zapuščeni psi v prostoru pravkar zaključene zabave in iščejo morebitne ostanke hrane. Gledalec je del dogodkov nezavednega, ko umanjka logično sosledje, prevladujejo pa kolektivne fantazme, prividi in potlačene želje z realnim učinkom v vsakdanjiku,« so še zapisali organizatorji v vabilu na razstavo.