Iz stare hiše v novo stanovanje

Objavljeno: petek, 5. 2. 2021 ob 10:28 - zadnja posodobitev: 5. 2. 2021 ob 11:36 | Avtorica besedila: Katja Martinčič, Občina Idrija

S koncem leta 2020 se je zaključila prva polovica predvidenega obdobja za doseganje ciljev iz Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu (ReNSP) 2015-2025. Resolucija je vir številnih ukrepov in idej, ki obljubljajo spremembo stanovanjske politike v Sloveniji. Predlaga ukrepe celovite prenove stanovanjskih sosesk, izboljšano dostopnost stanovanj, dvig bivanjskega standarda in stanovanjske mobilnosti, shemo za mlade, ustanavljanje zadrug, stanovanja za starejše, zmanjševanje dnevnih migracij, aktivno zemljiško politiko, … Izvajanje ukrepov pa je prepuščeno občinam in lokalnim skupnostim. Brez sistemskega vira financiranja, brez usposobljenega kadra za ta namen in brez podpornih aktivnosti na državnem nivoju. V tem bazenu »možnosti« se moramo zaenkrat znajti sami.

V sklopu projekta Mreža za bivanje, ki je prvi korak Občine Idrija, usmerjen proti izboljšanju stanovanjskega področja, smo lani izvedli več svetovanj za lastnike in najemnike na temo arhitekture, prenove, energetske sanacije, legalizacije in pravnih vidikov oddaje stanovanj, organizirali smo dve okrogli mizi na temo stanovanjskih zadrug in javne najemne službe, izdali smo brošuro »Kako oddati stanovanje« in pripravili osnutek občinske stanovanjske strategije. Konec leta 2020 je bil izveden tudi natečaj »Stara hiša – novo stanovanje«, katerega cilj je bil izdelati idejno zasnovo za prenovo na razpisu izbranih praznih stanovanj – takšnih, ki jih je v Idriji, če se še spomnite, zabeleženih okoli 800. Komisija je izbrala dva projekta - enodružinsko hišo na Tolminski cesti in stanovanje na Čopičevi ulici - ki predstavljata dve najpogostejši situaciji, s katerimi se srečujejo lastniki praznih stavb v Idriji. Z izdelanimi predlogi smo želeli analizirati zahtevnost izvedbe in cenovni okvir prenove, pa tudi spodbuditi lastnike praznih nepremičnin, da te prenovijo, oddajo ali drugače aktivirajo.

V preteklem letu smo imeli vsi priložnost zelo natančno spoznati možnosti in omejitve svojega bivanjskega okolja. Stanovanja, ki so bila prej dovolj velika, so ob nenadnem skrčenju socialnega prostora postala premajhna. Zmanjkalo je sob, v katere bi se lahko še umaknili na deževne dni.

hise-5-2-2021-3.JPG

155.000 evrov + DDV

znaša strošek prenove objekta

/ potresna sanacija nanese še dodatnih

50.000 evrov + DDV /

Hiša na Tolminski cesti je zelo velika, dolga leta prazna in precej dotrajana – predstavlja primer, ki ga pogosto vidimo tako v mestu kot na podeželju. Zgrajena je bila leta 1926, obsega kar 460 m2 bivanjskih površin in druge prostore, kot so klet, shramba, garaža in terasa. Z zadnjo stranjo se naslanja v breg in je zato močno podvržena vplivom vlage na konstrukcijo. Njena lokacija ob cesti ni najboljša z vidika hrupa in osončenja, je pa dobro dostopna in tako blizu Idrije kot Cerknega.

Predlagana prenova hišo osvobodi prizidkov in vanjo umesti kar štiri nova stanovanja: tri v stanovanjsko hišo ter enega v nadstropje prizidanega servisnega objekta. Vhod v pritlično stanovanje, ki je primerno tudi za gibalno ovirane osebe, se s prometnice premakne na dvorišče. Stanovanje v prvem nadstropju je zdaj dostopno preko vetrolova / zimskega vrta, ki služi tudi kot pokrita terasa. Tretje stanovanje je predvideno v prvem nadstropju nekdanjega gospodarskega dela objekta, četrto pa v mansardi hiše, v oba se vstopa preko obstoječe veže na zadnji strani objekta. Celoten objekt dopolnjujejo še kotlovnica in shrambe v pritlični etaži ter zunanje bivalne površine - terase na vzhodni strani objekta. Prenova objekta, ki vključuje napeljave, kritino in fasadni ovoj s stavbnim pohištvom, je ocenjena na 155.000 EUR (brez DDV). Ker je stavba v statično precej slabem stanju, je predlagana tudi celotna potresna sanacija, kar bi predvidoma stalo dodatnih 50.000 EUR (brez DDV). Prenova in sanacija celotne stavbe je finančno zahtevna za enega samega investitorja. Zaradi velikosti objekta in obsega investicije je primerna za manjšo zadrugo oziroma stanovanjsko skupnost štirih gospodinjstev, ki si razdelijo stroške prenove.

hise-5-2-2021-2.JPG

Hiša na Čopičevi iz leta 1965 ima štiri etaže: pritličje, prvo in drugo nadstropje ter izkoriščeno podstrešje. Družina stanuje v drugem nadstropju in mansardi, prvo nadstropje je trenutno prazno, pritličje pa služi kot garaža oziroma klet. Lastnika sta se odločila prazno stanovanje v prvem nadstropju preurediti v najemniško stanovanje. To obsega 56 m2, je v dobrem stanju in omogoča ureditev udobnega stanovanja za enega stanovalca, par ali družino z otrokom.

Izdelanih je bilo več variant prenove, tudi takšna, ki omogoča bivanje gibalno ovirane osebe in zato zahteva nekoliko obsežnejše posege. Potrebno je rušenje predelnih sten in nova razporeditev prostorov, v katerih je omogočena enostavna manipulacija z invalidskim vozičkom. Širina vrat znaša najmanj 85 cm, prehodi med prostori so brez pragov, kopalnica in kuhinja sta povečani in opremljeni tako, da je dostopanje in obračanje z invalidskim vozičkom enostavno. Tudi v dnevnem prostoru in spalnici se s postavitvijo opreme zagotavlja enostavno gibanje po prostoru. 

Takšna zasnova zahteva tudi ureditev dostopa do stanovanja z namestitvijo stopniščnih dvižnih ploščadi. Enostavna prenova stanovanja bi predvidoma stala okoli 10.000 EUR, prenova za gibalno ovirano osebo pa 25.000 EUR. Ta razlika v ceni je razlog, zakaj se večina lastnikov za tak korak nikoli ne odloči. Skupaj z nizko pripravljenostjo na selitve, sploh v tretjem življenjskem obdobju, to pogosto pomeni manj kvalitetno bivanje v neprimernem okolju, ki uporabnika bolj ovira kot podpira.

25.000 evrov

znaša strošek prenove stanovanja za gibalno ovirano osebo

hise-5-2-2021-5.JPG
hise-5-2-2021-8.JPG

V preteklem letu smo imeli vsi priložnost zelo natančno spoznati možnosti in omejitve svojega bivanjskega okolja. Stanovanja, ki so bila prej dovolj velika, so ob nenadnem skrčenju socialnega prostora postala premajhna. Zmanjkalo je sob, v katere bi se lahko še umaknili na deževne dni, povsem so izginili prostori druženja in zabave, dnevna soba se je zlila s spalnico in obratno. Delovno mesto je postalo integralni del doma, kosilo, domača naloga in služba so se srečali v jedilnicah. Pomen balkona, terase in dostopa do zelenih zunanjih površin in površin za rekreacijo je postal bistven.

Pandemija je izpostavila vrsto bistvenih vprašanj in strahov, od ustreznosti bivanja v domovih za ostarele, nedostopnosti stanovanj za ranljive družbene skupine, pomanjkanja prostora in vpliv načina bivanja na mentalno zdravje, medsebojne odnose, tudi nasilje v družini … Če poskusimo o pandemiji razmišljati kot o priložnosti za spremembo, potem je to idealna odskočna deska za ponovni premislek o načinu bivanja in spodbuda tako naročnikom in arhitektom kot odločevalcem, da bivanje spet postane osrednje arhitekturno in socialno vprašanje. Konec koncev doma preživimo večino svojega življenja.