Spoznavamo, da bomo lahko pomagali varovati in ohraniti

Objavljeno: četrtek, 3. 12. 2020 ob 15:18 | Avtorica besedila: Urška Lahajnar Ubajiogu

Na Osnovni šoli Spodnja Idrija, kot UNESCO ASPnet šola v svoje načrtovane dejavnosti vedno vključujemo tudi sledenje ciljem globalnih vrednot, delujemo v duhu kulture nenasilja, strpnosti, sodelovanja in poleg drugega tudi v skrbi za ohranitev dediščine naših krajev ter našega planeta. Tudi zato smo že dolga leta vključeni v projekt ZVKDS, ki pod imenom Dnevi evropske kulturne dediščine v Sloveniji izvaja sicer skupno evropsko akcijo predstavljanja biserov kulturne dediščine pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije.

Letošnjo temo z nazivom »Spoznaj? Varuj! Ohrani.« smo na OŠ Spodnja Idrija obeležili nadvse raznoliko, predvsem pa precej drugače, kot smo bili vajeni prejšnja leta. Zaradi tudi sicer spremenjenih pogojev, v katerih se odvija letošnje šolsko leto, smo vse aktivnosti organizirali brez vključevanja zunanjih sodelavcev, precej dejavnosti smo izvedli na prostem, poslužili smo se tudi zdaj nepogrešljivih računalnikov, spletnih in video vsebin. Vsak oddelek je svoje aktivnosti izvajal ločeno, ne samo vsebinsko, tudi fizično. Predvsem pa smo izbirali zelo raznolike in bogate teme lokalne kulturne dediščine, ki z vsako novo generacijo najde nove poti in načine obeleževanja, na osnovi katerih bo zagotovo obstala tudi v prihodnosti. Ne glede na to, kakšna le-ta bo.

Kaj vse smo torej počeli na šoli in v njeni okolici v petkovem dopoldnevu, 2. oktobra? Učiteljice smo pripravile zanimive dejavnosti, primerne starosti učencev in njihovemu poznavanju okoliša.

Mlajši učenci so spoznavali pomembne objekte svojega kraja in zgodbe, pripovedi, legende, ki jih ohranjamo v zvezi z njimi. Seveda ni šlo brez krajevne cerkve, vseh pripadajočih kapelic – poklonov, Kendovega dvorca in drugih starožitnih kmetij v kraju. Seznanili so se tudi z nekaterimi starimi igrami, posebnostmi lokalne kulinarike, klekljanjem in pripomočki za to izjemno ročno spretnost. Pri vseh teh naštetih dejavnostih so pod njihovimi prstki nastali tudi izjemni izdelki – obeski v obliki žlikrofov, razni likovni izdelki, ilustracije motivov iz krajevnih legend, maketa cerkve, zgibanka o krajevnih znamenitostih, igra Človek ne jezi se, in še kaj bi se našlo.

navednice-modre_edited.png

Vse to opravljeno delo lahko v vseh nas zbuja zadovoljstvo in nam krepi prepričanje, da bogata dediščina naših krajev ne bo utonila v pozabo. 

Učenci drugega triletja, seveda vsaka skupina s svojo temo, ločeno od drugih, so se posvečali čebelarstvu, starim orodjem in drugim pripomočkom, tihotapstvu in izdelavi lesenih košaric po zgledu pletenja košev. Po ogledu čebelnjaka in predstavitvi čebelarjevega dela, saj imamo v kolektivu tudi aktivno čebelarko, so učenci izdelali svoje panjske končnice, ki bodo lahko krasile tudi njihov dom. Pogovarjali so se o razlikah med vsakdanjim življenjem otrok nekoč in danes, v pomoč pa jim je bil film o Kekcu. Včasih so ljudje uporabljali številna orodja in pripomočke, ki dandanes niti ne obstajajo več ali pa so jih nadomestili sodobnejši aparati. Ena skupina učencev se je temu področju natančneje posvetila in prišla do številnih zanimivih dognanj. Nato pa so si izdelali še vsak svojo košaro iz naravnih materialov. Ker zopet govorimo o mejah, je ena od skupin obudila spomin na vznemirljivo in tudi nevarno dejavnost, na tihotapstvo. Pogovarjali so se o tem, kaj vse se je tihotapilo oz. kontrabantalo včasih, zakaj so ljudje to počeli, seveda so se dotaknili tudi sodobnih načinov in 'sredstev' tihotapljenja. Potem pa so se posvetili Melhiorci, tihotapki z živim srebrom. Ogledali so si filmček z njeno zgodbo, ki so ga pripravili v Mestnem muzeju Idrija, se poskusili vživeti v njeno vlogo in potem samostojno sestavili scenarije za svojo lastno interpretacijo videnega, to zaigrali in se posneli. Še ena skupina pa se je ukvarjala s pletenjem košar in izdelovanjem štrukljev. Izdelali so si vsak svojo košarico iz papirja in štrukelj iz fimo mase, ki so ga potem vpletli v ročno izdelane zapestnice iz vrvice.

Naše najstarejše tri generacije so bile svojim spretnostim primerno še bolj kreativne. Ena skupina je spoznala okraševanje prepleskanih sten s starimi pleskarskimi valjčki ter si ogledala zunanjost Kendove kašče in staro domačijo v Trneh. Druga skupina je spoznala bogato in dolgo zgodovino idrijske rudarske godbe ter njeno vlogo v življenju Idrije in njenih prebivalcev. S sprehajalnimi, pohodnimi in kolesarskimi potmi ter zamislimi, kje bi jih v našem okolišu speljali šolarji, da bi hkrati predstavili čim več lokalnih posebnosti in elementov dediščine, je bilo tudi kar nekaj dela. Učenci so pripravili idejne trase in opise, kaj vse ob teh trasah lahko vidimo. Seveda pa brez pozornosti niso ostale glavne znamenitosti širšega okoliša, katerim so se posvetili najstarejši. Natančneje so preučili glavne značilnosti šestih znamenitosti prfarsko-idrijskega območja, jih narisali, opisali in v skupinah pripravili predstavitve za svoje sošolce. 

Razmišljali so seveda tudi o tem, kako lahko ob skrbi za ohranitev v prihodnosti vseeno razvijamo uspešne zgodbe na področju naše dediščine. Idej ni manjkalo. Vse to opravljeno delo lahko v vseh nas zbuja zadovoljstvo in nam krepi prepričanje, da bogata dediščina naših krajev ne bo utonila v pozabo. Prav tako kot vsi mi v teh čudnih časih se bo tudi dediščina prilagodila sodobnim trendom. Prepričani smo lahko, da se bo ohranila in trdna kljubovala pozabi.

Vtisi učencev

 

Všeč mi je bilo, ko smo se igrali Človek ne jezi se, ki smo ga naredili sami, kot nekoč.

Lina Blaško-Tušar

 

Naredili smo zgibanko. Iz DAS mase smo izdelali žlikrofe. Pogledali smo slike stare Spodnje Idrije. Bilo je lepo.
Tomaž Krapež

 

V petek mi je bilo najbolj všeč, ko smo posneli filmček, ki smo si ga že prej ogledali. Najbolj pa me je motilo, ko smo med igranjem morali nositi maske.
Lorena Rejc Zidarič

 

Izvedel sem, da je idrijska rudarska godba nastala leta 1666. Godba se je srečevala z organizacijskimi, prostorskimi, finančnimi in kadrovskimi težavami, a je vseeno preživela. Pomagali so ji tudi posamezniki in bratovska skladnica. Idrijska rudarska godba je stara več kot 350 let in je še vedno zelo spoštovana.
Luka Mlakar

 

Imeli smo kulturni dan. Pogovarjali smo se o kapelicah v Spodnji Idriji. Kapelice smo tudi obiskali. Spoznali smo legende o Mariji na skalci. Obiskali smo tri kapelice. Ena izmed legend pripoveduje o Urški Rasp. Njena spominska plošča še danes stoji v cerkvi. Do cerkve vodijo stopnice. Ko smo se vrnili v razred, smo ustvarjali. Bilo mi je všeč, upam, da se to še kdaj ponovi.
Ela Pavšič