Spominsko srečanje v Idrijskih Krnicah

Objavljeno: 29. 9. 2020 ob 7:36 | Avtor besedila: Aldo Carli, avtorica fotografij: Danica Markič

Člani ZZB za vrednote NOB, KO Krnice-Masore, kljub nasprotovanju posameznih krajanov Idrijskih Krnic, ne mirujemo. V nedeljo, 20. septembra, smo organizirali krajšo slovesnost pred spominsko ploščo, posvečeno napadu in požigu Okrevališča št. 2 Vojaške partizanske bolnišnice Pavle v Peklu in umoru šestih nedolžnih civilnih žrtev pri Erjavcu, ki so v težkih vojnih razmerah pomagale pri oskrbovanju ranjencev in osebja v tem okrevališču. S tem zločinskim dejanjem so pred 76 leti okupatorji s svojimi sodelavci in domačim izdajalcem v obsežni ofenzivi na tem območju še enkrat več poizkušali zatreti narodno osvobodilni boj, v katerega so bili vključeni tudi številni prebivalci krniške planote.

Ne smemo pozabiti, da so ljudje v vaseh Idrijske Krnice in Masore med NOB prispevali pomemben delež pri izgonu okupatorja iz domovine, saj so številni aktivisti iz teh vasi že pred letom 1942 aktivno sodelovali pri ustanavljanju krajevnih odborov OF, prenekateri pa so odšli v partizane in se borili do osvoboditve naše prelepe domovine. Žal pa so nekateri morali žrtvovati tudi svoje življenje. Poudariti je treba, da tudi nam, Slovencem, še posebej Primorcem, ni bilo prizaneseno in nič podarjeno.

Pozdravno besedo sem imel podpredsednik Območne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB Idrija-Cerkno Aldo Carli. V nagovoru sem poudaril, da je spominsko slovesnost organizirala borčevska organizacija Krnice-Masore v tesnem in aktivnem sodelovanju z borčevskimi organizacijami Idrija-Cerkno, Območno organizacijo Zveze borcev za vrednote NOB Idrija-Cerkno in Društvom vojnih invalidov severne Primorske v Novi Gorici, katere članice in člani z njenim predsednikom tovarišem Francem Anderličem so se v lepem številu udeležili te spominske slovesnosti. V pozdravnem govoru sem še dodal: »Ne smemo pozabiti, da so ljudje v vaseh Idrijske Krnice in Masore med NOB prispevali pomemben delež pri izgonu okupatorja iz domovine, saj so številni aktivisti iz teh vasi že pred letom 1942 aktivno sodelovali pri ustanavljanju krajevnih odborov OF, prenekateri pa so odšli v partizane in se borili do osvoboditve naše prelepe domovine. Žal pa so nekateri morali žrtvovati tudi svoje življenje. Poudariti je treba, da tudi nam, Slovencem, še posebej Primorcem, ni bilo prizaneseno in nič podarjeno. V zgodovini smo s strani različnih okupatorjev doživeli več zasedb ozemlja, kot ostali deli Slovenije. Naš boj za osvoboditev se je pogosto začenjal med prvimi in zaključil med zadnjimi, tako v drugi svetovni vojni kot tudi v osamosvojitveni vojni. Temu botruje posebnost tega območja in njegova strateška pomembnost.«

Priložnostne besede pa je dodal tudi Bojan Režun, predsednik Območne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB Idrija-Cerkno ter svetnik Državnega sveta Republike Slovenije. Med drugim je poudaril, da se je eden od grozovitih zločinov zgodil v teh krajih 15. junija 1944, ko je nemški okupator s pomočjo domačega izdajalca najprej odkril, nato pa napadel in požgal Okrevališče št. 2 Vojaške partizanske bolnišnice Pavle v Peklu. Ob tej priliki so nemški vojaki ustrelili stražarja Pavleta Tušarja, ki so ga prestregli, ko je nameraval obvestiti osebje v okrevališču. Ti usodni streli so pomenili opozorilo in rešitev za ranjence in osebje okrevališča. Rešila se ni le Anica Prebil, ki so jo nemški okupatorji ujeli in zverinsko mučili ter nato ustrelili na domačiji pri Erjavcu. 

Takih dogodkov je bilo v štirih letih morije na tem območju še mnogo. »Zato je še toliko bolj pomembno, da se spomnimo na te dogodke tudi danes, ko nekateri skušajo medvojne kolaborante s fašisti in nacisti, ki so okupirali naše kraje, prikazati v luči borcev za domovino, partizane pa kot zločince, ki so se borili za svoje politične cilje. Na žalost je tragično in realno dejstvo, da zgodovino človeštva ter glavne mejnike zaznamujejo vojne in nasilje. Tudi danes v svetu vidimo grozodejstva, nasilje, teroristična in zločinska dejanja, ki jih lahko primerjamo z zločinom, ki se je zgodil na tem mestu. Vojne najbolj prizadenejo predvsem nedolžno prebivalstvo. Zato s tega mesta pozivamo, da prenehajo s širjenjem sovraštva in prelivanjem krvi ter začnemo graditi družbo dialoga, strpnosti in miru. Da nam ne bo nikoli več potrebno postavljati spomenikov v spomin in opomin na preživeta grozodejstva,« je še poudaril slavnostni govornik.

Ob tej priliki so nemški vojaki ustrelili stražarja Pavleta Tušarja, ki so ga prestregli, ko je nameraval obvestiti osebje v okrevališču. Ti usodni streli so pomenili opozorilo in rešitev za ranjence in osebje okrevališča. Rešila se ni le Anica Prebil, ki so jo nemški okupatorji ujeli in zverinsko mučili ter nato ustrelili na domačiji pri Erjavcu.

Slovesnost je zaradi pandemije Covid-19 potekala ob omejenem številu navzočih, kljub vsemu pa je bilo spominsko obeležje olepšano z državno zastavo, cvetjem in svečami ter praporom KO ZB NOB z območja Idrija-Cerkno oziroma praporom Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija-Cerkno. Recitator Stanislav Suhadolc iz Dobrova je z izvajanjem recitacije Petra Hribarja »Balada« še dodatno popestril to spominsko srečanje.

Slovesnost je povezovala krajanka Martina Lukan iz Spodnje Idrije, kateri se KO ZB Krnice-Masore lepo zahvaljuje. Zahvala velja tudi Turističnemu društvu Krnice za sodelovanje pri pogostitvi s pijačo udeležencev spominske slovesnosti ter vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi spominskega srečanja v Idrijskih Krnicah.