DEDIŠČINA

Spomin na prenos ranjencev se ohranja

Objavljeno: torek, 31. 8. 2021 ob 7:13 | Spletno uredništvo

S pohodom od Želina do Vojščice ter spominsko proslavo na Hudem polju so se minuli konec tedna simpatizerji in člani borčevske organizacije poklonili spominu na delovanje partizanskih bolnišnic Franja in Pavla ter prenos ranjencev iz teh bolnišnic na Notranjsko. Od tam so jih zavezniki z letali prepeljali na zdravljenje v Italijo.

V soboto, 28. avgusta, so ob 11. uri na Hudem polju organizatorji pripravili spominsko proslavo, na kateri je zbrane nagovoril poslanec Samo Bevk. Poudaril je, da je sodobna Evropa zgrajena na trdnih temeljih protifašizma in protinacizma. »Zato smo se in se bomo tudi v bodoče odločno uprli vsakemu razvrednotenju narodnoosvobodilnega boja ter zanikanju evropske protifašistične tradicije.

Politične sile, ki doma in na tujem to vztrajno poskušajo, ne morejo biti alternativa in so skrajno slaba, pa tudi nevarna politična izbira. Še toliko bolj, ker smo dandanes priča nekaterim, sicer osamljenim neonacističnim izpadom in celo slavljenju Adolfa Hitlerja kot heroja.«

Po besedah zgodovinarja Mirka Fajdige je partizansko zdravstvo izjemno uspešno opravljalo svoje poslanstvo v vojaških enotah, skrbelo za ranjence in nepretrgoma razbremenjevalo operativno vojsko hudo ranjenih in bolnih ter ji s tem omogočalo večjo operativno sposobnost. Velika skrb za ranjence je bila tudi nenehna spodbuda njihovi moralni moči. Narodnoosvobodilni boj na Slovenskem, brez opisane organiziranosti in partizanskemu boju prilagojene zdravstvene službe, ne bi dosegel takšnega razmaha, kot ga je, žrtve pa bi bile veliko večje.

Samo Bevk je v govoru na Hudem polju zbrane spomnil, da so v Franji in Pavli zdravili tudi veliko pripadnikov drugih narodnosti, zlasti Italijanov, Francozov, Rusov, Poljakov, Američanov ter celo enega Avstrijca, ki se je kot ujeti nemški vojak zdravil v bolnišnici Franji ter po ozdravitvi, kot čevljar, ostal v soteski Pasice vse do konca vojne.

Na Vojščici je zbrane nagovorila tudi Valerija Skrinjar Tvrz. Po končani proslavi so pred spomenik NOB položili cvetje in vence.

Zbrane je spomnil, da je bilo med NOB na slovenskem ozemlju zgrajenih okrog 120 partizanskih bolnišnic, v katerih se je zdravilo več kot 15.000 ranjenih in bolnih partizanov. Delovanje skrivnih partizanskih bolnišnic, ki ga simbolizirata tudi bolnišnici Pavla in Franja, je izredno zanimiv in poučen pojav v zgodovini medicine v izjemnih vojnih razmerah. Organizacijo partizanskega zdravstva v Sloveniji lahko brez pomisleka označimo za najbolj humano in plemenito dejavnost odporniškega gibanja.

borci-30-8-2021-6.jpg