KULTURA

Spomin na pesnika iz Ledin se ohranja

Objavljeno: četrtek, 14. 10. 2021 ob 19:24 | Avtorica besedila: Ivica Šemrov

Spet je tu oktober in z njim obletnica rojstva našega rojaka Antona Žaklja – Rodoljuba Ledinskega. Že vse od leta 2016, ko smo praznovali 200-letnico njegovega rojstva, v Ledinah pripravljamo dogodke, ki so posvečeni našemu rojaku.

anton-zakelj-15-10-2021-3.jpg

Anton Žakelj se je rodil na današnji dan leta 1816 pri Veharju v Ledinah. Življenjska pot ga je v ranem otroštvu odpeljala iz naše vasi v Dole, od tam pa najprej v številne kraje po Sloveniji, kjer se je šolal in služboval kot duhovnik. Žakelj je zapisal besedila ljudskih pesmi, ki mu jih je prepevala mati Ana. Ustvarjal je tudi svoje pesmi in jih objavljal v Bleiweisovih Novicah in tudi v Kranjski Čbelici. Na rojstne Ledine ni pozabil, saj je k svojemu imenu dodal Rodoljub Ledinski.

Ledinci smo o njegovem delu in življenju vedeli bolj malo. Kljub skromnemu poznavanju tega velikega moža, pa v Ledinah ni šel povsem v pozabo. Župnik Janko Žagar je že pred drugo svetovno vojno naročil spominsko ploščo, ki naj bi jo vgradili na njegovo rojstno hišo. Uresničitev njegove zamisli je čakala vse do leta 1953. Leta 2000 so tudi na cerkvi na Velikem Trnu, kjer je umrl in je pokopan, pesniku postavili spominsko ploščo. Prireditve smo se udeležili tudi Ledinci.

Z njegovim življenjem in delom so se ukvarjali le nekateri raziskovalci in strokovnjaki, Ledinci pa ne. Ob 200-letnici njegovega rojstva pa smo prav Ledinci dali pobudo, da spomin na našega rojaka ohranimo pred pozabo. Ustanovili smo delovno skupino za ohranitev spomina na Antona Žaklja – Rodoljuba Ledinskega in pripravili slavnostno prireditev.

Letos se pripravlja knjiga Anton Žakelj – Rodoljub Ledinski, Pesmi, ki sta jo uredili drr. Marija Stanonik in mag. Marija Velikonja. Danes je na SAZU-ju potekalo znanstveno posvetovanje ob 205-letnici njegovega rojstva z naslovom Anton Žakelj – Rodoljub Ledinski in njegov čas.

V Ledinah smo v petek, 8. oktobra zvečer, pripravili literarni večer, ki je potekal na podstrešju župnišča, kjer si lahko obiskovalci Ledin ogledajo tudi stalno razstavo o tem našem rojaku. Recitirali smo njegove pesmi ter skozi besede Marije Velikonja spoznavali njegovo zanimivo življenje in bogato delo.

anton-zakelj-15-10-2021.jpg

Anton Žakelj je zlagal izvirne lirske in pripovedne pesmi, ter se pri tem zgledoval pri Francetu Prešernu in ljudskih pesmih. Svoje pesmi je največkrat objavljal v Novicah. Žakelj je na Slovenskem najbrž prvi zapisal obliko ritornéla (ital. ritornello - kitica v italijanski narodni pesmi, sestavljena iz treh verzov pri čemer se prvi in tretji rimata) in kancone (ital. canzona - daljša oblika lirska pesem, spev, ki so jo uporabljali predvsem starejši ital. pesniki npr. Francesco Petrarca), ohranile pa so se tudi njegove posamezne pesmi dveh sonetnih vencev. Od domnevnih sedem rokopisnih zvezkov je ohranjen samo eden Naródne krájnske pesmi.

Zapisoval je ljudske pesmi ter tako pozabi otel nekaj naših najlepših ljudskih balad in romanc. Zapisane ljudske, od katerih je nekatere tudi popravljal, dopolnjeval in spreminjal, je objavil v zadnjem zvezku Krajnske čbelice. Njegovi zapisi nekaterih pesmi (Mlada Breda, Mlada Zora, Mlada Mojca, Zvesta deklica, Nuna Uršica) so bili večkrat ponatisnjeni v različnih antologijah in berilih.