So neandertalci izumrli zaradi manjše rodnosti?

Objavljeno: 9. januarja 2020 ob 7:31 /  posodobljeno: 9. januarja 2020 ob 8:08

Avtorica: Eva Horvat

Znanstveniki že dolgo ugibajo o razlogih za izginotje neandertalcev, ko so živeli v Evropi pred 430.000 do 40.000 leti, njihovo izumrtje pa je sovpadlo prav s prihodom sodobnega človeka oziroma homo sapiensa na celino. Lani objavljena študija je pokazala, da bi bil lahko za to odgovoren upad rodnosti med mladimi neandertalkami.

Raziskava, v sklopu katere so znanstveniki proučevali zobe, je pokazala, da sta se sodobni človek in neandertalec razvila v dve različni človeški vrsti že veliko prej, kot so domnevali.

Znanstveniki ugibajo, ali so neandertalce (homo neanderthalensis) preprosto pobili njihovi bližnji sorodniki homo sapiensi, ali so bili žrtev hude epidemije ali pa so morda izumrli počasi v bitki za hrano z našo, spretnejšo človeško vrsto. Do izumrtja naj bi prišlo v daljšem obdobju 10.000 let ali nekaj manj, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Raziskovalci s francoskega centra za znanstvene raziskave CNRS pa so razvili matematični model za simuliranje različnih scenarijev izumrtja, ki upošteva podatke iz prejšnjih paleogenetskih študij neandertalcev in parametre, kot so preživetje, migracije in rodnost pri sodobnih skupinah lovcev in nabiralcev ter velikih opicah. Tako so izključili možnost, da bi neandertalec izumrl zaradi večje umrljivosti otrok in odraslih, ki bi jo povzročila epidemija ali vojna, ugotavlja študija, ki je bila maja lani objavljena v znanstveni reviji Plos One.

»V teh primerih bi vrsta izginila že veliko hitreje. Po drugi strani pa je že zelo majhen upad rodnosti pri mladih ženskah skladen z znano časovnico izumrtja,« je za AFP pojasnila soavtorica študije antropologinja Silvana Condemi z Univerze Aix-Marseille. Raziskovalci domnevajo, da bi bili lahko neandertalci zaradi prihoda homo sapiensa v Evropo pod vse večjim pritiskom za hrano. »Manj hrane in posledično manj kalorij škoduje nosečnosti,« je pojasnila, vendar poudarila, da njihov namen ni bil razložiti, zakaj so neandertalci izginili, temveč kako, zato bodo znanstveniki, dokler ne bo na voljo več fosilnih najdb, lahko le razpravljali o tem, zakaj so imele mlade neandertalke vse manj otrok.

Čeprav je dandanes vse več študij človeške evolucije zasnovanih na matematičnih modelih in sofisticiranih genetskih raziskavah, pa so še vedno ravno tako pomembna proučevanja "navadnih" fosilnih ostankov. Raziskava, v sklopu katere so znanstveniki proučevali zobe, je pokazala, da sta se sodobni človek in neandertalec razvila v dve različni človeški vrsti že veliko prej, kot so domnevali. Študija Aide Gomez-Robles z Univerzitetnega kolidža v Londonu predlaga hipotezo, da sta imeli vrsti zadnjega skupnega prednika pred 800.000 leti - to pa je kar za 200.000 do 400.000 let prej, kot je veljalo doslej. Če je ugotovitev študije, ki je bila objavljena maja v znanstveni reviji Science Advances, točna, haidelberški človek (homo heidelbergensis), še ena izumrla človeška vrsta, ni bil njun zadnji skupni prednik.

Gomez-Robles je proučila kočnike in ličnike kakšnih 30 fosilnih najdb zgodnjih neandertalcev iz jame Sima de los Huesos v Španiji in sedem drugih izumrlih homininov ter skušala ugotoviti, kako in v kolikšni meri so se spreminjali skozi čas. Z računalniškim modeliranjem je ugotovila, da so se morali zgodnji sapiensi in neandertalci ločiti pred 800.000 leti, saj so imeli le tako zobje iz omenjene španske Jame kosti dovolj časa, da so razvili določene značilnosti, razen če sta se vrsti razvijali hitreje zaradi morebitnih močnih vplivov okolja.
»Glavni zaključek je, da haidelberški človek ne more biti zadnji skupni prednik sodobnega človeka in neandertalca,« je za AFP povedala Gomez-Robles, ki pa obenem priznava, da se ločitev dveh vrst ne zgodi ob točno določenem trenutku. Tudi nekateri drugi znanstveniki niso navdušeni nad njenimi ugotovitvami. Profesorica človeške evolucije Susan Cachel z Univerze Rutgers se tako sprašuje, kdo pa je bil zadnji skupni prednik, če ne homo heidelbergensis, antropologinja Bridget Alex s Harvarda, ki sicer metodi priznava uporabnost, pa poudarja, da se genetske spremembe ter fizične in fiziološke spremembe v evoluciji ne zgodijo nujno enako hitro.

foto: Gregor Kacin

To je v prid več argumentom in virom podatkov, ki govorijo v prid določeni stopnji neandertalčeve prilagodljivosti, prožnosti in sposobnosti, ki je nekateri znanstveniki doslej niso hoteli priznati tej človeški vrsti.

Erik Trinkaus

glavni avtor študije

Še ena raziskava, povezana z neandertalci, ki so v zadnjih letih vse bolj v ospredju zanimanja strokovne in laične javnosti, pa je pokazala, da so imeli tako imenovano »surferjevo uho«, zaradi česar znanstveniki domnevajo, da so zagnano lovili ribe. Nenavadna kostna izrastlina v ušesnem kanalu z imenom eksostoza ali »surferjevo uho«, ki se pogosto pojavi pri ljudeh, ki se veliko ukvarjajo z vodnimi športi v okoljih z mrzlim podnebjem, se je pri neandertalcih pojavljala dokaj pogosto. Odkritje bi lahko pomenilo, da so ribarili več, kot kažejo dosedanje antropološke ugotovitve, je za AFP dejal glavni avtor študije Erik Trinkaus z Univerze Washington v St. Louisu, ki je bila objavljena v Plos One.

»To je v prid več argumentom in virom podatkov, ki govorijo v prid določeni stopnji neandertalčeve prilagodljivosti, prožnosti in sposobnosti, ki je nekateri znanstveniki doslej niso hoteli priznati tej človeški vrsti,« je dejal. Po mnenju Trinkausa študija predstavlja še en kamenček v mozaiku našega izumrlega sorodnika - kdo je bil in kako blizu sta si bila s homo sapiensom glede kognitivnih sposobnosti in vedenja. Trinkaus in kolegi z Univerze Bordeaux so proučili dobro ohranjene sluhovode ostankov 77 starodavnih ljudi, med njimi neandertalcev in zgodnjih homo sapienosv, najdenih v Evropi in zahodni Aziji. Zgodnji sodobni ljudje so imeli omenjeni izrastek tako pogosto kot ljudje danes, medtem ko so ga odkrili pri kar polovici od 23 analiziranih neandertalcev.

Če je ugotovitev študije, ki je bila objavljena maja v znanstveni reviji Science Advances, točna, haidelberški človek (homo heidelbergensis), še ena izumrla človeška vrsta, ni bil njun zadnji skupni prednik.