Smučišča se spreminjajo v tehnične muzeje

Idrija, 6. novembra 2019

Damijan Bogataj

Manuela Božič Badalič je že peto leto direktorica Hotela Cerkno, pod okrilje katerega ob plavalnem bazenu sodi tudi smučišče na Črnem vrhu, ki je bolj znano kot Smučarski center Cerkno. Je pa tudi predsednica Združenja slovenskih žičničarjev, ki imajo pri opravljanju osnovne dejavnosti obilo težav.

O teh je na nedavnem srečanju z novinarji in poročevalci govoril tudi Marjan Batagelj, preko lastniških deležev v verigi podjetij lastnik celotnega turističnega kompleksa v Cerknem. Hotel Cerkno že več let posluje z izgubo. Največje breme mu predstavlja visoka amortizacija, saj so žičniške naprave na Črnem vrhu relativno nove. Obeti za prihodnjo smučarsko sezono pa so dobri. Kot je v pogovoru za časnik Večer povedala direktorica hotela Manuela Božič Badalič, so slovenska smučišča urejena, žičnice varne, pričakovanja žičničarjev pa velika. »Smo pa žičničarji izrazito odvisni od vremena. Zadnja sezona je bila slaba, ker je bila pretopla in zato prekratka in s premalo obiskovalci. Trenutno smo vsi žičničarji v pripravah na začetek obratovanja, vsi smo tudi že začeli predprodajo smučarskih vozovnic. Je pa v tem obdobju, ko še ne diši po snegu, predprodajo težko napovedati. Glede na rezervacije, ki že sedaj prihajajo za nastanitvene kapacitete, bi morala biti ta sezona, če bo vreme normalno, ena boljših.«

Domala vsi slovenski žičničarji so v zadnjih letih razvijali gostinski del, ker imajo pri investicijah veliko težavo. Ujeli so se v stanje, ko upravljajo z v povprečju 35 let starimi napravami, novih investicij pa nimajo pripravljenih, saj v vseh teh letih ni bilo pomoči pri financiranju, žičničarji pa sami investicij niso zmogli. »Nimamo potrjenih nobenih gradbenih dovoljenj, razen Krvavca, ki ima dovoljenje za zasneževalni sistem. Vsi ostali smo čakali in čakamo odločitev države, torej umestitev žičnic v javno infrastrukturo. Šele potem si bomo lahko privoščili izdelavo investicijske dokumentacije, ki pa je dolgotrajna, zapletena in draga.«

Izrazito smo odvisni od vremena. Zadnja sezona je bila slaba, ker je bila pretopla in zato prekratka in s premalo obiskovalci. Trenutno smo vsi žičničarji v pripravah na začetek obratovanja, vsi smo tudi že začeli predprodajo smučarskih vozovnic. Je pa v tem obdobju, ko še ne diši po snegu, predprodajo težko napovedati. Glede na rezervacije, ki že sedaj prihajajo za nastanitvene kapacitete, bi morala biti ta sezona, če bo vreme normalno, ena boljših.

Manuela Božič Badalič

direktorica Hotela Cerkno

V združenju slovenskih žičničarjev potekajo usklajevanja besedila sprememb in dopolnitev zakona o žičniških napravah, s katerim naj bi žičnice uvrstili med del javne infrastrukture. S tem bi dobili odprto pot za vse financiranje teh naprav, podobno, kot delajo v tujini že dolga leta. Glede na podatke iz študije ministrstva za gospodarski razvoj samo v pokrajini Južna Tirolska vsako leto namenijo od 15 do 35 milijonov javnih sredstev v ta namen. »Brez pomoči države ne bo šlo, saj so investicije tako drage, da jih v tem trenutku nobeno smučišče ne more financirati. Štirisedežnica ali šestsedežnica stane med petimi in sedmimi milijoni evrov. Zahod to sofinancira že dolgo časa. Avstrija, Švica, Francija in Italija dajejo ogromno denarja, da so žičniške naprave obnovljene in vzdrževane ter da se kupujejo nove. Na drugi strani je Srbija v svoja smučišča vložila sto milijonov evrov, enako vlaga Bosna in Hercegovina na Jahorini. Tako nas prehitevajo na zahodu in jugu. Na Ministrstvu za infrastrukturo sem zadnjič rekla, da nam kmalu ne bo več treba hoditi k njim, ampak na Ministrstvo za kulturo, ker bomo postali muzeji. Če smo smučarski narod, če smo imeli včasih Elan, če imamo najboljše smučarje in če bomo imeli - o tem sem prepričana - še naslednjih 50 let sneg, mislim, da najboljše smučarske destinacije v Sloveniji morajo ostati. Govorimo o velikih in srednjih smučiščih, ki vlečemo stvari naprej. Če se to splača Italiji ali Franciji, se mora splačati tudi nam. Tudi v Italiji niso vsa smučišča na visokih nadmorskih višinah. Se pa trend gorskih centrov intenzivno obrača v poletni turizem.«

Resnici na ljubo se dolžine smučarskih prog naših smučišč ne morejo primerjati z velikimi smučišči v tujini, ker za to preprosto nimamo naravnih danosti, pa kljub temu se smučarji lahko kakovostno nasmučajo tudi pri nas. Kar pretehta je po mnenju Manuele Božič Badalič to, da so cene smučarskih vozovnic in gostinstva doma bistveno nižje kot v tujini. Ko pa se nekdo odpravi na smučanje za daljše obdobje, vedno tvega, kakšno bo vreme, doma pa je vse na dlani.