KULTURA

Slavko Pregl v srajci srečnega človeka

Objavljeno: sreda, 16. 6. 2021 ob 9:35 - zadnja posodobitev: 16. 6. 2021 | Damijan Bogataj

Slavko Pregl z več kot 60 izdanimi knjigami sodi med plodnejše slovenske literarne ustvarjalce. Za svoje pisateljsko, uredniško in drugo javno delovanje je prejel vsaj petnajst uglednih nagrad, v publicistiki in založništvu pa je pustil globoko sled. S tem nahrbtnikom se je v torek, 15. junija, kot Beletrinin trubadur pripeljal v Cerkno na »srečanje s pisateljem«. Tam ga je pričakalo pet ljubiteljev dobrih knjig, kar ni prav veliko, a lahko bi bilo še slabše.

Slavko Pregl je povedal, da piše z veliko lahkoto, a da pri odločanju za pisanje potrebuje spodbudo. Tako je bilo tudi pri nastajanju knjige Srajca srečnega človeka, v kateri prepleta zgodbe svojega življenja z razmerami v državi in založništvu v drugi polovici prejšnjega stoletja. Kot družbeno politično aktiven mladinec se je vključil v delo Zveze socialistične mladine Slovenije in od tam ga je pot vodila na mesto urednika revije Mladina v razburljivih in prelomnih letih študentskih nemirov in družbenega preizpraševanja konec šestdesetih let. Iz Mladine je odšel na Mladinsko knjigo, ki je bila v časih nekdanje skupne države največja založba v Jugoslaviji. Imeli so odlično tiskarno, široko razpredeno mrežo kupcev po vsem svetu in ugled tako na vzhodu kot na zahodu. Takrat sta bila založništvo in tiskarstvo pomembni gospodarski panogi, ki sta vplivali tudi na razvoj sorodnih dejavnosti. Kot je povedal Slavko Pregl, so tudi zaradi potreb tiskarne in založbe nastajale nove papirnice s posluhom za potrebe grafične industrije.

Vsestransko uspešnega razvoja je bilo konec ob razpadu Jugoslavije in takrat se je tudi Slavko Pregl za desetletje podal na pota samostojnega založništva. Kmalu je spoznal, da se svet spreminja in z njim tudi trgovski ter založniški tokovi in za male založbe iz Slovenije ni bilo več pravega kruha. Vrnil se je h knjigam in kot pisatelj doživel pravi preporod. Največ del je napisal za otroke in mladino, česar pa ne gre podcenjevati, saj je ustvarjanje v tem žanru zagotovo zelo zahtevno.

Slavko Pregl je prepričan, da je potrebno knjigo približati že otrokom. Vrsto let je bil predsednik Bralne značke, s katero se širi zanimanje za knjigo in bralno kulturo v Sloveniji. Ob smelih načrtih pa to dejavnost spremlja tudi vrsta težav in problemov. Soočeni z majhnim zanimanjem odločevalcev in pomanjkljivim financiranjem s strani države, Bralna značka Slovenije vse težje najde sogovornike in podpornike tudi na strani gospodarstva. Pomanjkanje vizije in zavedanja o pomenu bralne kulture bo tako imelo po mnenju Slavka Pregla zelo slabe posledice na polju ohranjanja pismenosti in zanimanju za knjige v generacijah, ki prihajajo. »Prav v času divjega liberalnega kapitalizma moramo dati otrokom čim več dobrih knjig z dobrim jezikom, saj je to naložba v njihovo prihodnost in v prihodnost naroda,« je prepričan Slavko Pregl.

slavko-pregelj-16-6-2021-2.jpg

Sam v vlogi literarnega ustvarjalca za otroke in mladino redno obiskuje osnovne šole. Tam ima seveda bistveno več poslušalcev, kot na srečanju v Cerknem, a tudi zelo zahtevno publiko, ki je ne gre podcenjevati. Vprašanja otrok so praviloma presenetljiva, iskrena, iskriva in prostodušna.

Srečanje s peščico ljubiteljev knjig v Cerknem je Slavko Pregl sklenil z branjem iz nedavno izšle knjige basni z naslovom Nekoč bo vse drugače. Direktorici knjižnice Nadi Božič Eržen je za lažje razumevanje teh zagonetnih besedil prijazno ponudil celo zasebno branje, s katerim bi ji lahko približal včasih zapletena sporočila teh kratkih besedil. Večerni pogovor s pisateljem Slavkom Preglom, ki je potekal na terasi pred vhodom v hotelsko restavracijo ob motečih glasnih pogovorih hotelskih gostov, je vodila Marinka Rojc Grum.

navednice-modre_edited.png

Prav v času divjega liberalnega kapitalizma moramo dati otrokom čim več dobrih knjig z dobrim jezikom, saj je to naložba v njihovo prihodnost in v prihodnost naroda.

SLAVKO PREGL