Scopoli je zaradi mikroskopa oslepel

Objavljeno: 3. 6. 2020 ob 14:05 - Avtor: Damijan Bogataj

V mestecu Cavalese na južnem Tirolskem se je na današnji dan, 3. junija, leta 1723 rodil slavni zdravnik Janez Anton Scopoli. Medicino je študiral v Innsbrucku. Bil je več let zdravnik po bolnišnicah v Cavalese, Trientu in Benetkah. Leta 1749 se je poročil s plemkinjo Marijo Miorini. Leta 1753 je šest ur branil svojo doktorsko disertacijo pred komisijo s predsednikom Gerhardom van Swietenom in bil aprobiran. Kot najvrednejšemu kandidatu obljubljenega prvega prostega fizikata v Linzu ni dobil, pač pa so mu dodelili službo v Idriji, kjer je za zdravnika zaprosil ravnatelj rudnika Anton Hauptmann, ki je umrl tik pred Scopolijevim prihodom v mesto.

Janez Anton Scopoli je v Idriji deloval od 1754 do 1769. Bil je prvi rudniški zdravnik, saj so pred njim v Idriji delovali le kirurgi in padarji. Dobil je brezplačno stanovanje, 700 goldinarjev letne plače in 500 goldinarjev za selitev in pohištvo. Na poti v Idrijo je na reki Inn doživel brodolom, izgubil knjige in instrumente, a dobil od cesarice Marije Terezije 500 goldinarjev odškodnine. Poleg zdravniške službe se je v Idriji posvetil predvsem botaniki. V najtežjih okoliščinah je preiskal 1.755 gorskih vrhov in obsežne gozdove v okolici Idrije. leta 1756 je proučeval Ljubljansko polje in barje, leta 1757 Nanos in leto pozneje okolico Škofje Loke in Kranja, Storžič in vse pogorje do Kokre. V Idriji so mu umrli prva žena in dva otroka, nato se je leta 1758 v Ljubljani drugič poročil s Katarino Franchenfeldt. 
Leta 1763 je za letnih 400 goldinarjev sprejel pouk kemije in metalurgije za rudarske učence in odklonil ponujeno mu mesto osebnega zdravnika pri škofu v Passauu. Scopoli je upal, da bo kot zdravnik razbremenjen s prihodom kirurga Hacqueta v Idrijo leta 1766, če bi le-ta prevzel zdravljenje notranjih bolezni, kar pa je slednji odklonil in povzročil nesoglasje med njima. Leta 1767 so zaradi draginje izbruhnili nemiri med rudarji v Idriji in rudnik se je otresal stroškov za zdravstvo. Po šestnajstih letih bivanja v Idriji se je Scopoli odpravil na Slovaško.
V Štiavnici je postal rudarski svetnik in predavatelj za mineralogijo in metalurgijo na rudarski akademiji, vendar je bil tudi tu razočaran.

Scopoli je bil skromen, ustrežljiv, močne volje, predan vztrajnemu in temeljitemu delu. Od napornega pisanja in mikroskopiranja je na eno oko celo oslepel. Naravoslovju ni utrl novih poti, vendar je veliko prispeval k njegovemu napredku in se tako uvrstil med njegove najbolj upoštevane tedanje predstavnike. Ob stoletnici njegove smrti so na njegovo hišo v Idriji vzidali spominsko ploščo. 
Po njem se imenuje Scopolia carniolica oziroma kranjski volčič. Leta 1760 je izdal knjigo Flora carniolica, prvo znanstveno delo o naravi v Sloveniji, v kateri je opisal okoli 1.100 rastlinskih vrst s severozahodnega dela Slovenije. O tem je Scopoli obvestil von Linnéja v pismu 1. septembra 1760. Od korespondence med Scopolijem in švedskim naravoslovcem Carlom von Linnéjem je ohranjenih 30 pisem, od tega 17 Scopolijevih in 13 Linnéjevih. Napisana so bila med letoma 1760 in 1775 v latinščini. 
Skupaj je objavil 21 knjig. V knjigi Entomologia Carniolica je prvi sporočil svetu, da se čebelja matica oplodi s troti izven panja. Postal je član številnih uglednih znanstvenih ustanov. 

Scopoli je na poti v Idrijo na reki Inn doživel brodolom, izgubil knjige in instrumente, a dobil od cesarice Marije Terezije 500 goldinarjev odškodnine.