Sandro Oblak predstavil novo knjigo

Objavljeno: 25. 9. 2020 ob 15:54 - posodobljeno: 25. 9. 2020 ob 16:33 | Damijan Bogataj

Bevkova knjižnica in Goriška Mohorjeva družba sta v četrtek, 24. septembra, po premierni predstavitvi v Gorici še v Cerknem javnosti predstavila knjigo Z udarno pestjo, ki jo je napisal zgodovinar Sandro Oblak iz Cerknega. Avtor v njej popisuje doslej zamolčane zgodbe o odnosu partizanov in povojnih oblasti do drugače mislečih.

Na predstavitvi se je z avtorjem o knjigi in dogodkih v prelomnih časih pogovarjal urednik Marko Tavčar. Zgodovinar Sandro Oblak, ki je vrsto let delal tudi v Cerkljanskem muzeju, v tej knjigi prikazuje dogajanja na Idrijskem in Cerkljanskem v času od kapitulacije Italije do leta 1950. To je bil čas silovitega vzpona odporniškega partizanskega gibanja nasproti novi nemški okupacijski sili ter povojno postopno integriranje v novo jugoslovansko socialistično stvarnost.

Spremno besedo h knjigi je napisal dr. Boris Mlakar, ki je pri isti založbi že pred leti izdal knjigo o tragičnem napadu nemške vojske na Cerkno in kasnejšem poboju civilistov na Lajšah. V predgovoru k tej knjigi piše: »Tematika te knjige, ki govori o odnosu partizanskih in povojnih oblasti do domačih nasprotnikov, zahteva posebno previdnost in občutljivost pri razbiranju pravega poteka dogodkov ter njihovih vzročno-posledičnih povezav. Avtor je v tem pogledu pokazal, rekli bi, zadostno mero rahločutnosti in predvsem poštenosti pri upoštevanju med seboj večkrat nasprotujočih si virov.«

Tematika te knjige, ki govori o odnosu partizanskih in povojnih oblasti do domačih nasprotnikov, zahteva posebno previdnost in občutljivost pri razbiranju pravega poteka dogodkov ter njihovih vzročno-posledičnih povezav. Avtor je v tem pogledu pokazal, rekli bi, zadostno mero rahločutnosti in predvsem poštenosti pri upoštevanju med seboj večkrat nasprotujočih si virov.

dr. BORIS MLAKAR

avtor predgovora

Osrednji del knjige je posvečen prav soočanju partizanske oblasti z vsemi domačimi nasprotniki in delovanju njenega represivnega aparata, s poudarkom na najbolj izpostavljenih »operacijah«. Pisec posebej izpostavlja tudi stališče revolucionarnega vodstva do Cerkve in posameznih duhovnikov.

»Raziskovalca mora pri njegovem delu gnati želja po resnicoljubnosti,« pravi Sandro Oblak. »Cilj tega dela ni ovreči ali izničiti pozitivnih vidikov partizanskega boja, bolje je govoriti o dopolnitvi mozaika. Manjkali so namreč bistveni koščki, da bi bila slika dogajanja na obravnavanem območju čim bolj popolna.«

In to avtor opravi z izredno natančnostjo in strokovnostjo z raziskovanjem arhivskega gradiva, preverjanjem obstoječe literature, medvojnega in povojnega časopisja, predvsem pa na osnovi spominov in ustnih pričevanj. V tem delu spregovorijo tudi tisti, ki so bili v desetletjih po drugi svetovni vojni pahnjeni na rob zgodovinske pozabe in označeni kot izdajalci, belogardisti, reakcionarji in podobno.

V zadnjem delu predstavitve v Cerknem sta urednik in avtor odgovarjala tudi na vprašanja publike.