Kompresorji gredo v muzej

Idrija, 24. oktobra 2019

Damijan Bogataj

Kompresorska postaja na Olimpu v Idriji je bila zgrajena med obema vojnama, ko je Italijanska uprava med tehnično opremo za delo v rudniku pospešeno uvajala pnevmatska kladiva za vrtanje v rudniku. Tudi po drugi svetovni vojni so vsi kompresorji ostali v uporabi, poslopja s kompresorji pa so še dogradili. Zadnjič so jih pognali leta 2009, ko v rudniku niso več potrebovali stisnjenega zraku in so zato vzdrževanje in uporabo kompresorske postaje opustili.

S poslopji kompresorske postaje na Olimpu pa so bile vedno težave. Kompresorji so bili po eni strani hrupni po drugi strani pa so povzročali stalno tresenje tal. Poslopja, ki niso bila zasnovana za take obremenitve, tega niso vzdržala. Pojavile so se razpoke in ko so gradbeni strokovnjaki ugotovili, da so resno poškodovani tudi osnovni gradbeni elementi poslopja, je bila odločitev nekdanjega rudnika za rušitev povsem razumna. Ob iskanju formalnih razlogov sta upravi rudnika prav prišla tudi zadnja dva večja potresa v Posočju, ki sta po strokovnih ugotovitvah komisije objekte kompresorske postaje prizadela do take mere, da so bili lastniki upravičeni do državnega denarja za odpravo posledic te naravne nesreče. Zakaj so ostala poslopja, ki stojijo le nekaj metrov od sedaj že nekdanje kompresorske postaje, z manj poškodbami in brez državne pomoči, pa vedo le nekateri.

Center za upravljanje z dediščino Hg, kot se po likvidaciji rudnika imenuje njegov pravni naslednik, je od države za rušitev stare kompresorske postaje in postavitev nadomestnih poslopij dobil 430.000 evrov. Pravzaprav je ta sredstva popotresna pisarna namenila projektantom in gradbincem za rušenje starega in gradnjo novega poslopja. Arhitekti in statiki so pri snovanju novega poslopja sledili sodobnim smernicam za gradnjo na nestabilnih zemljiščih. Širše območje Smukovega griča v Idriji namreč sodi med predele, kjer so posedki zemljišča zaradi nekdanjega rudarjenja najbolj očitni. Zato bodo novo poslopje temeljili na talno ploščo, ki bo prenesla tudi morebitno premikaje tal pod objektom. Nadomeščanje nekdaj običajnih pasovnih temeljev s talno ploščo se v zadnjih letih vse pogosteje uporablja ne le v primerih gradenj na nestabilnih področjih, kot je ta primer v Idriji, ampak tudi na območjih, kjer se investitorji odločijo korenito preprečevati udiranje radona v poslopje. S talno ploščo in vodo ter zrakotesno zaporo dosegajo gradbeniki odlične rezultate pri preprečevanju uhajanja radona skozi tlakove v kletišča. In ker je po zadnjih ugotovitvah strokovnjakov radon s svojimi kratkoživimi potomci zelo radioaktiven in zato tudi škodljiv za zdravje, je odločitev za gradnjo temeljne plošče pod poslopjem več kot na mestu. Prvo tako ploščo pod poslopjem so v Idriji že pred leti zgradili pod novim vrtcem na Arkovi ulici, kjer so vrsto let merili zelo visoke koncentracije radona. V novem poslopju s tem nimajo več težav.

V novi kompresorski postaji bodo uredili novo muzejsko zbirko. CUD Hg bo iz lastnih in sredstev ministrstva za kulturo financiral ureditev zbirke, ki bo obiskovalcem prikazala razvoj teh tehničnih naprav in njihovo uporabo v idrijskem rudniku. Kakšna bo prihodnost poslopja nekdanje reševalne postaje, v kateri sedaj še vedno deluje del rudniškega laboratorija, še ni znana. V pritličju je postavljena botanična razstava Flora Carniolica, ki je v neposredni povezavi z malim botaničnim vrtom. Za oboje skrbijo prizadevni prostovoljci iz botanične skupine Pumprki, ki deluje pod okriljem Muzejskega društva Idrija. Prostore uporabljajo tudi za predavanja in projekcije.
Rušenje stare kompresorske postaje so zaupali gradbenemu podjetju Zidgrad iz Idrije, ki bo v tem letu gradilo tudi vrtec in šolski prizidek v Spodnji Idriji.