Rudarske hiše kot navdih za prihodnost

Objavljeno: 30. 9. 2020 ob 11:10 | Avtor besedila: Drejc Kokošar, fotografije Idrija 2020

Ni ga mesta ali vasi, ki bi se ustvarilo samo od sebe. 500 let kopanja rude je v Idriji ustvarilo svojevrstno kulturo, ki se kaže skozi značilni humor, še bolj pa skozi značilno idrijsko arhitekturo. Dijaki drugega letnika Gimnazije Jurija Vege Idrija so na posebnem naravoslovno-kulturnem dnevu spoznavali, kako sta okolje in družba zaznamovala razvoj idrijske rudarske hiše.

V okviru projekta Idrijska rudarska hiša – šola trajnostnega stavbarstva smo v Društvu Idrija 2020 za dijake drugega letnika Gimnazije Jurija Vege Idrija pripravili delavnice, kjer so interdisciplinarno odkrivali dediščino idrijskih rudarskih hiš.

Dan smo pričeli z uvodom v 500-letni preplet idrijske UNESCO dediščine, ki sta ga pripravila Drejc Kokošar in Matevž Straus. Dijaki so spoznali glavne prelomnice v zgodovini Idrije, ki so vplivale na njeno poselitev, ter nekdanji pomen živega srebra za svetovno ekonomijo. Čeprav skromne, pa so bile rudarske hiše tudi veličastne. V hrib so bile vkopane z namenom, da bi rudarji čimbolj izkoristili prostor, ki ga je v Idriji, tako kot tudi v okolici, primanjkovalo. Okolje pa je igralo pomembno vlogo tudi pri izbiri materialov – graditelji so namreč izbirali izključno materiale, ki so jih lahko našli v neposredni okolici – les, kamen in apno. Šele 20. stoletje je prineslo razmah drugih stilov in materialov, ki so močno predrugačili avtentično podobo idrijske stavbne dediščine, tako da sedaj Idrija daje povsem drugo, manj avtentično podobo kot pred stoletjem.

Idrijo zaznamovali tudi družbeni odnosi

Nato so se dijaki razporedili. Z Matevžem Strausom in Uršo Mihevc so odkrivali sociološko podobo Idrije in razmišljali, kakšen je bil odnos med rudarji in samim rudnikom. Je šlo za simbiozo ali parazitstvo? V posameznih skupinah se je razvnela kar zanimiva debata, saj odgovor vsekakor ni bil črno-bel.

Drugi del dijakov pa je odšel z Drejcem Kokošarjem na sprehod po Idriji, kjer so odkrivali še preostale rudarske hiše v Idriji ter ugotavljali, kako se je Idrija spreminjala skozi zgodovino. Tako so nekatere predele Idrije spoznali s popolnoma drugačnega zornega kota, kot so jih poznali do sedaj. Vita Čar, dijakinja 2.b, je tako komentirala sprehod: »Zanimiv se mi je zdel ogled mesta, saj sem, čeprav živim tu že 16 let, nekatere stvari prvič slišala in videla. Tako sem spoznala, da je kraj, v katerem živim, res poseben in nam po koščkih razkriva bogato kulturno dediščino.«

Zanimiv se mi je zdel ogled mesta, saj sem, čeprav živim tu že 16 let, nekatere stvari prvič slišala in videla. Tako sem spoznala, da je kraj, v katerem živim, res poseben in nam po koščkih razkriva bogato kulturno dediščino.

V prijetnem okolju cerkvice sv. Trojice tako v ospredju ni bila samo rudarska hiša, marveč tudi drugi prostori, za katere so dijaki menili, da si zaslužijo drugačne vsebine 

Raznolike delavnice pritegnile dijake

Po malici pa so se dijaki razporedili na štiri različne delavnice – arhitekturno, matematično-geografsko, fotografsko in delavnico apnenih ometov. Na arhitekturni je Nina Savič iz KD prostoRož s pomočjo družabne igre Mestni vizionar dijake spodbudila k razmišljanju o svojem okolju in rešitvah, ki jih lahko v njem oblikujejo. V prijetnem okolju cerkvice sv. Trojice tako v ospredju ni bila samo rudarska hiša, marveč tudi drugi prostori, za katere so dijaki menili, da si zaslužijo drugačne vsebine kot na primer mestni park Mejca. Jure Čibej iz 2.b je tako pokomentiral izvedbo: »Delavnica me je navdušila, saj je spodbudila, da sem dobil uvid v popolnoma drugačen način razmišljanja in opazovanja.«

Matematično-geografska delavnica je potekala v ambientu muzejske rudarske hiše Kos, dijake pa je še posebej motiviral Pavle Pivk, ki je duhovito predstavil nekdanje življenje v tipični idrijski rudarski hiši v mestnem predelu Pront. Dijaki so nato s Tatjano Pivk, profesorico na Gimnaziji Jurija Vege Idrija, ugotavljali, da so idrijske strme strehe odlične za uporabo kotnih funkcij. Spoznavali so tudi razlike med vipavsko in idrijsko rudarsko hišo, ki izvirajo med drugim tudi iz geografske lege, predvsem iz količine snežnih padavin (naklon strehe). Dijaki so bili navdušeni nad delavnico, o čemer priča tudi komentar Lovra Veharja Menegattija iz 2.b: »Glede na to, da ne prihajam iz Idrije, je bilo skoraj vse, kar sem izvedel, povsem novo. Navdušila pa me je tudi delavnica, ki se je izvajala prav v eni izmed rudarskih hiš.«

V januarju tudi fotografska razstava

Na fotografski delavnici, ki jo je vodil Nejc Menard, so se dijaki odpravili tudi v nekatere rudarske hiše v predelu Zaspana grapa, kjer so iskali zanimive detajle tako v notranjosti hiše kot v zunanji okolici. Najboljše fotografije bomo predstavili tudi v okviru fotografske razstave, ki bo na ogled predvidoma v januarju 2021. Zanimivo pa je bilo tudi na delavnici apnenih ometov, ki je potekala v organizaciji Šole prenove. Maja Štembal Capuder, profesorica na Srednji gradbeni, geodetski in okoljevarstveni šoli Ljubljana, je dijakom najprej predstavila zgodovino uporabe apna v gradbeništvu. Na praktičnem delu delavnice pa so se dijaki pod mentorstvom restavratorja Tomaža Furlana in predstavnikov podjetja Röfix preizkusili v nanosu apnenega ometa in oblikovanju štukaturnega stavbnega okrasja.

Verjamemo, da dijaki po delavnicah bistveno bolj poznajo Idrijo, predvsem njeno stavbno dediščino. S takimi dogodki želimo spodbuditi tako dijake kot druge prebivalce Idrije, da rudarske hiše ne predstavljajo samo preteklosti, marveč so lahko tudi zakladnica znanj za prihodnost.