Predavatelj na zadnjem muzejskem večeru v sezoni 2023/24 je bil v torek, 23. aprila, Rafael Podobnik, znani izrazni fotograf in zobozdravnik. Na predavanju v dvorani gradu Gewerkenegg v Idriji je predstavil svoja dognanja o staroverstvu in starovercih v Posočju. O staroverstvu na Idrijskem in Cerkljanskem ni posebej govoril.
Objavljeno: sreda, 24. april 2024, 12:05 | besedilo in fotografije: Damijan Bogataj
Zelo dobro obiskan muzejski večer je obetal zanimivo pustolovščino v svet starovercev, njihovem načinu življenja in verovanja, povezanosti z naravo in njihovemu spoštovanju naravnega ritma življenja v sožitju z naravo. Teh pričakovanj Rafael Podobnik ni izpolnil, saj se je posvetil le predstavljanju fotografij nekaj več kot 30 naravnih ali pa s človeško roko ustvarjenih objektov, ki jih sam povezuje s staroverci. Le-ti razkrivajo in potrjujejo kultna mesta kot je na primer Svetok – najbolj sveto mesto v povodju Doblarca in druga. Po njegovem mnenju ta dokazujejo, da je rodna vera starejša od staroslovanskih verovanj.
Dilemo o poimenovanju stare vere je Rafael Podobnik rešil z novim poimenovanjem »Rodna vera«, v katerem naj bi se odstirale tradicije starih izročil. Poimenovanji, da gre za domačo vero ali babjo vero sta po mnenju predavatelja manj primerni in bežnega opazovalca speljeta na napačna sklepanja.
Rafael Podobnik je v desetletjih raziskovanj rodne vere na odročnih predelih v Posočju odkril in dokumentiral okoli 30 kamnitih straž, glav, kultnih jam in podobnih prostorov, ki naj bi bili v preteklosti povezani z ritualnim življenjem staroselcev. Fotografije teh prostorov, kamnitih objektov od Rodice do Idrijske Bele je predstavil publiki in jih komentiral. Njegovi pripovedi so lažje sledili tisti, ki se za staroverstvo zanimajo, manj pa so vse skupaj razumeli tisti, ki so se prvič soočili s to temo. Največji poznavalec staroverstva in starovercev je bil pred štirimi leti umrli Pavel Medvešček, ki je desetletja sistematično zbiral informacije in popisoval pričevanja. Z objavami v knjigah jih je ohranil tudi za zanamce. Z njegovimi ugotovitvami si lahko danes lažje pojasnimo marsikateri neobičajen pojav v naravi, ki je delo človeških rok ali pa so ga ljudje uporabljali in je nastal kot igra narave.
Rafael Podobnik se je tej tematiki posvetil sistematično in zavzeto. Po večletnem študiju gradiv je v naravi hitro našel kamnite stolpiče, kultne jame ali kamnite glave. Na osnovi Medveščkovih ugotovitev in zapisanih pričevanj, naj bi ti objekti služili nekdanjim prebivalcem odročnih krajev pri urejanju njihovega odnosa do narave, okolja in življenjskega ritma, ki je bil nekoč neločljivo povezan z luno. Nekateri običaji in verovanja pa naj bi se ohranili na podeželju do današnjih dni. To je Rafael Podobnik sklepal v vsaj dveh primerih, ko je bil sam priča premikanju predmetov. Po njegovih ugotovitvah naj bi rodnoverci imeli 6 letnih časov, kar postavlja na glavo nekatere doslej znane trditve.
S predavanjem Rafaela Podobnika je muzej sklenil serijo muzejskih večerov 2023/24. Jeseni nadaljujejo s predavanjem sodelavcev Etnografskega muzeja, ki bo povezano s poletno razstavo serije fotografij. Ti so jih na Idrijskem in Cerkljanskem posneli za arhiv zavoda leta 1954, 1959 in 1976.
Obiskovalcev skupaj : 1172768
Prikazov skupaj : 3699074
Trenutno : 12
