Pot ob Rakah mesec dni zaprta za sprehajalce

Objavljeno: torek, 24. 11. 2020 ob 9:58 | Damijan Bogataj

Starodavna pešpot ob Rakah je osrednji rekreativni objekt v Idriji. Dobrih 2,5 kilometra dolga pot od cesarjevega jaška, ali kot rečejo domačini od Kajzer, do jeza pri Kobili v vseh letnih časih omogoča gibanje na svežem zraku. To je v teh zaostrenih razmerah še kako potrebno številnim domačinom. Po tej trasi je urejena tudi naravoslovna učna pot, na kateri obiskovalci spoznavajo naravne in tehnične znamenitosti in ta je tudi del z vpisom na listo svetovne dediščine pri Unescu zaščitene rudarske dediščine.

Od 24. novembra do 15. decembra bo sprehajanje po Rakah onemogočeno, saj bodo gozdarji na tem območju opravljali obsežno sečnjo poškodovanih in nevarnih dreves. Lastnica gozdov na tem območju je država. Na pobudo občine so gozdarji pregledali območje in potrdili informacije občanov, da večje število dreves ogroža varno sprehajanje po tem območju. Skladno z odločbo zavoda za gozdove je podjetje Slovenski državni gozdovi razpisalo natečaj za izbor zunanjega izvajalca za sečno odkazanih dreves. Preko prijave na razpisu so dela oddali podjetju Rupnik iz Jeličnega vrha, ki bo v štirih predvidenih tedenskih terminih sekal in odvažal podrta drevesa. Gozdarji pa bodo morali pri sečnji paziti tudi na obstoječo infrastrukturo. Zaradi zahtevnosti terena si bodo morali pri odstranjevanju podrtega lesa iz nekaterih slabo dostopnih predelov pomagati tudi s konji. Drevje bodo najprej deponirali na območju stare Mejce in od tam preko vlake čez korito reke Idrijce premaknili do nakladalne postaje na desnem bregu reke. Od tam naprej pa bodo les odvažali z gozdnimi tovornjaki.

Novembra in decembra se bo izvajala sečnja potencialno nevarnega drevja ob poti na Rakah. Popolna zapora poti bo potrebna med 7. in 16. uro v naslednjih terminih: 

  • od 24. do 27. novembra

  • od 30. novembra do 4. decembra

  • od 7. do 11. decembra

  • od 14. do 15. decembra

Kot je potrdili Klemen Kosmač iz podjetja Slovenski državni gozdovi, se na tem območju upravljavci gozda soočajo z jesenovim ožigom. Gre za nevarno bolezen, ko gliva napade koreninski sistem drevesa in ta preprosto odmre. Na območju rak je veliko jesenovih dreves in gozdarji razen poseka praktično nimajo drugega zdravila za okužena drevesa. S to nevarno nadlogo pa se soočajo v domala vseh predelih države.

Na območju Rak bodo gozdarji v prihodnjih štirih tednih posekali le manjše število dreves. Prihodki, ki jih bodo dobili s prodajo lesa, pa nikakor ne bodo dosegli stroškov posega, saj bo količina odstranjenih dreves relativno majhna. »O nobenem goloseku ne moremo govoriti, saj bomo posekali le nevarna in poškodovana drevesa,« je odločno pojasnil Klemen Kosmač iz podjetja Slovenski državni gozdovi, ki območje Rak zelo dobro pozna.

Sprva leseni vodni kanal so leta 1776 obzidali s kamenjem in tak je ostal do današnjih dni. Rake so del rudarske dediščine, ki je vpisana na seznam svetovne dediščine pri Unescu.

Vodni kanal Rake je bil zgrajen že v 16. stoletju. Od jezu pri Kobili so vodo iz Idrijce po Rakah speljali vse do današnjega mestnega središča, kjer so jo izkoriščali za pogon rudniških naprav. Voda iz Rak je poganjala tudi znamenito Kamšt pod Jožefovim jaškom, ki so jo za črpanje rudniške vode zgradili leta 1790. Iz globine 230 metrov je v eni minuti prečrpala 300 litrov vode.

Ob začetku te preventivne sečnje izvajalci in občina posebej pozivajo vse domačine in druge rekreativce, da naj se dosledno držijo opozoril in prepovedi gibanja v času odstranjevanja dreves.

Vsaka kršitev prepovedi gibanja je lahko smrtno nevarna, saj sodi podiranje in odstranjevanje dreves med zelo nevarna opravila. Gozdovi na območju Rak imajo prvenstveno izobraževalno in rekreativno vlogo. Številni Idrijčani se vsakodnevno odpravljajo na Rake na sprehod, rekreativci pa si tam nabirajo kondicijo in nove moči za športne podvige.

Zaradi jasnega javnega interesa za oblikovanje skupnih vsebin na področju športa in rekreacije si občina prizadeva za urejanje in upravljanje s širšim območjem Rak. To se smiselno vključuje tudi v prizadevanja za revitalizacijo in obnovo celotnega območja Jožefovega jaška, ki predstavlja tudi impozantno vstopno točko v Krajinski park Zgornja Idrijca.

Iz odločbe o sečnji dreves in zaprtju območja Rak je razvidno, da bodo dela potekala od domačije Felc do Kobile. Gozdarji se bodo tako izognili območju od Kajzer do Felca, na katerem so ohranjena še nekatera drevesa znamenitega dobovega drevoreda, ki pa ni zaščiten. Gre za posebno vrsto hrasta, ki je v naših krajih silno redek. Po domnevah poznavalcev naj bi sadike za nasad ob vodnem kanalu v Idrijo prinesli iz Vojvodine.

Veliki jesen je zaradi izjemnih dimenzij debla in razprostrte krošnje najmogočnejše drevo ob Rakah. Da je drevo res izjemno, nam potrdi podatek, da je njegov premer 1,3 metra in višina 30 metrov. S hitrim izračunom lahko ocenimo, da je v drevnini tega jesena okrog 20 m3 lesa. Jesenovina je plemenit, zelo svetel, trd in trden les, vsestransko uporaben, primeren za športne rekvizite in orodje ter dele glasbil. 

Starost hrastov in zgodovinske okoliščine pri urejanju Rak kažejo, da so dobov drevored zasadili v času, ko so obzidavali lesene Rake, to je okrog leta 1776.