KULTURA

Puccini in Kogoj poslušala Čajkovskega

Objavljeno: sreda, 8. 9. 2021 ob 8:03 | Damijan Bogataj

Drugi večer letošnjega cikla Grajskih večerov je maloštevilčni publiki ponudil kar nekaj biserov komorne glasbe. Publiki so se predstavili violinist Andrei Provotorov, sopranistka Martina Robinšak in pianistka Maja Tajnšek. Koncert je organiziral Rado Božič iz izpostave JSKD, finančno pa podprla Občina Idrija.

Dvorišče gradu Gewerkenegg v Idriji je bilo prizorišče že velikega števila koncertov. Nastopali so veliki simfonični orkestri, pevski zbori, komorne zasedbe, baletni ansambli in tudi samostojni solisti. Torkov drugi in hkrati zadnji večer letošnjega cikla grajskih večerov je organizatorjem uspelo izpeljati na originalni lokaciji, saj je bilo muhasto septembrsko vreme milostno in je kljub večernemu hladu vendarle dopustilo izvedbo koncerta na grajskem dvorišču.

Na malem grajskem odru sta ob klavirski spremljavi Maje Tajnšek izmenjaje nastopala violinist Andrei Provotorov in sopranistka Martina Robinšak. Slednjo operna publika v prestolnici pozna po prepričljivem nastopanju v vlogi Papagene v Mozartovi Čarobni piščali, ki je še vedno na rednem programu operne hiše v Ljubljani. Publiki na grajskem dvorišču v Idriji se je predstavila z interpretacijami nekaterih najbolj znanih arij iz svetovne zakladnice opernega gledališča. Njen nastop je bil suveren, tehnično izpiljen in poln interpretativne moči, ki jo je publiki posredovala sproščeno in neposredno. Pa naj si je šlo za interpretacije samospevov Dvoraka in Škerjanca ali pa večno zimzelene arije Puccinija.

Povsem drugačen programski lok je ubral violinist Andrei Provotorov. Sodeč po zaigranem repertoarju je velik ljubitelj glasbe Petra Iliča Čajkovskega, saj so bila dela tega skladatelja pravzaprav rdeča nit celotnega koncertnega večera. Violinist je nastop začel z Mozartovo Sonato v G-duru in ga nadaljeval s Kogojevim Andantom za violino in klavir, ki ga je bilo moč razumeti tudi kot poklon domači glasbeni ustvarjalnosti. Kogoj je skladbo ustvaril pred skoraj 100 leti in bil z njo zelo zadovoljen. Ohranili pa sta se dve različici in danes je najpogosteje izvajana tista, ki je bila tiskana po drugi svetovni vojni in upošteva popravke violinista Igorja Ozima. Ta je kot redaktor delo na nekaterih delih konkretno predrugačil in po svoji meri izpopolnil. Nagajanje večernega vetra je botrovalo ponovljenemu začetku izvedbe skladbe, kar pa v resnici ni zmotilo glasbi predane publike.

Izvrstne tehnične spretnosti in epsko širino je violinist pokazal v nadaljevanju koncertnega programa z deli Petra Iliča Čajkovskega. Njegov Valček iz opusa 34 mu je ponudil obilo priložnosti za dokazovanje igrivosti in hudomušnosti, v Melodiji iz opusa 42 pa se je njegova duša izpela v spevnosti skladateljevega slikanja pokrajine brez jasnega začetka in konca. Violinistov izbor, da bo za sklep koncertnega večera poustvaril Ruski ples iz uvodnega dela prvega dejanja Labodjega jezera istega skladatelja, se je izkazal za logičnega. V njem se je izkazal kot odličen interpret z vrhunsko tehniko. Ta ga je pripeljala tudi do namestnika koncertnega mojstra Simfoničnega orkestra Radia Slovenija in asistenta v razredu Vasilija Melnika na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

V dodatku po navdušujočem aplavzu za vse tri interprete smo slišali še Meditacijo iz Masnejeve opere Tais, ki je zaradi res pogoste izvedbe, sicer odličen programski izbor, nekoliko zamajala. Ob res odlični izvedbi pa so se tudi ti pomisleki vsekakor razblinili. Škoda, da Maja Tajnšek ni imela priložnosti, da bi se na tem komornem večeru predstavila tudi kot solistka. Publika bi zagotovo z zanimanjem spremljala izvedbo skladb, ki jih je pianistka že posnela za Radio Koper in so delo njenega dedka Ivana Rijavca starejšega. Po navedbi iz koncertnega lista, bodo te letos izšle na zgoščenki.