Pred 63 leti je umrl Jože Plečnik

Objavljeno: 7. januarja 2020 ob 11:01

Avtorja: France Stele in Marija Ipavec

Na današnji dan je leta 1957 v Ljubljani umrl sloviti arhitekt Jože Plečnik. Rojen je bil 23. januarja 1872 v Ljubljani. Oče je bil mizar, ki je v Ljubljano prišel iz Hotedršice. Od zgodnje mladosti je kazal veliko veselje do risanja. V 14. letu je šel s podporo kranjskega deželnega odbora na obrtno šolo v Gradec, kjer je študiral štiri leta. Eden izmed profesorjev ga je vzel v svojo delavnico, kjer je risal arhitektonske načrte. Tu ga je spoznal lastnik neke dunajske tvrdke za pohištvo in ga vzel na Dunaj, kjer je delal načrte za opreme stanovanj. Na neki razstavi je videl načrte reformatorja dunajske sodobne arhitekture, Otona Wagnerja, za katedralo v Berlinu in se navdušil zanj. 

Plečnikov rod izvira iz Hotedršice. V hotenjskem župnijskem arhivu se priimek Plečnik pojavi že leta 1684. Konec 18. in začetek 19. stoletja so se Plečniki ukvarjali predvsem z mizarstvom oziroma obdelavo lesa. Tako je to znanje prešlo iz roda v rod, tudi do arhitektovega očeta, Andreja Plečnika. Hiša, v kateri je živel Plečnikov rod vse do leta 1994, še vedno stoji. Stara je več kot 200 let. 

Sprejet je bil v njegovo šolo na umetnostni akademiji na Dunaju. Po kratki dobi v splošnem oddelku ga je vzel Wagner k sebi v delavnico, kjer so izdelovali njegov veliki, za sodobno arhitekturo pomembni načrt za mestno železnico na Dunaju. Wagner ga je cenil in mu začel odstopati svoja dela. Tako je 1897. Plečnik izdelal načrte za dekoracijo rotunde (1898), kar mu je prineslo priznanje. Istega leta je dobil tudi prvo nagrado v konkurenci za Gutenbergov spomenik. Ko je končal specialno šolo pri Wagnerju, mu je bila podeljena »rimska nagrada«, s katero je šel za eno leto v Italijo. 

Hišo na današnji Karunovi ulici v Trnovem v Ljubljani, kjer je arhitekt Jože Plečnik preživel zadnje obdobje življenja, je s skromnimi prihranki kupil Jožetov brat Andrej Plečnik. Slednji pa v njej ni živel, saj je bil po službovanju v Idriji in Kočevju premeščen v Repnje in tam leta 1931 tudi umrl. 

Potoval je tudi v Pariz, se nato vrnil na Dunaj in delal dve leti v ateljeju pri O. Wagnerju. Potem je odprl lastno delavnico v dunajskem predmestju in deloval na Dunaju do leta 1911, ko je bil imenovan za profesorja dekorativne arhitekture na umetno-obrtni šoli v Pragi. Službo je nastopil 1. februarja 1911 in se odtlej do konca svetovne vojne intenzivno posvetil učiteljskemu poklicu. Leta 1912 ga je trikrat izvolil in ministrstvu predlagal profesorski zbor dunajske umetnostne akademije za profesorja arhitekture kot naslednika O. Wagnerja. Pod pritiskom velenemških krogov je zaradi njegovega slovenstva ministrstvo odklonilo potrditev, kar je izzvalo dijaški štrajk. Predsednik Masaryk mu je takoj po ustanovitvi Čehoslovaške republike poveril vodstvo arhitektonske preureditve gradu na Hradčanih v Pragi za sedež predsednika republike. To delo je izpeljal do leta 1939. Leta 1920 je bil izbran za profesorja arhitekture na praški umetnostni akademiji, a je to funkcijo odklonil. 

Arhitekta Jožeta Plečnika je v tujini vedno spremljala želja po vrnitvi v domovino. Menil je, da bi imel v Ljubljani veliko dela zaradi obnove po potresu. Ta želja, da se vrne v Ljubljano, se mu je uresničila. Arhitekt Jože Plečnik je bil 16. junija 1920 soglasno izvoljen za rednega profesorja za arhitekturo na ljubljanski univerzi. Začel je skicirati nove prostore za tehnično fakulteto na Aškerčevi cesti, kjer sta bila poleg oddelka za arhitekturo tudi gradbeni in elektrotehnični oddelek. Z rednimi predavanji je začel v šolskem letu 1921/1922. Vsak študent je imel v predavalnici poleg svoje risalne deske še ves drug risalni pribor. Pri Plečnikovih urah so navadno na začetku dobili nalogo naj skicirajo določeno stvar, nato pa je profesor Jože Plečnik hodil od enega do drugega, ga pohvalil ali javno grajal, mu pomagal skicirati ali pa tudi sam popravil skico. Študentje so veliko risali znamenja, kapelice, cerkve in stvari, ki so potrebne pri cerkvenem obredu, kot so kelihi, monštrance in ciboriji. Arhitekt Jože Plečnik ni samo narisal načrtov, ampak je tudi sodeloval pri njihovem uresničevanju.

Plečnik je bil ves čas na bojni nogi s škofom Jegličem, ki je brata Andreja obsodil in ga kazensko poslal v Idrijo, kjer je služboval kot bolnišnični duhovnik v ubožnici na Marofu. Prepiri s škofom Jegličem so šli celo tako daleč, da je ta zaustavil gradnjo šišenske cerkve z argumentom, da je poganska, da ni dovolj katoliška. 

Vse mojstre je arhitekt Jože Plečnik sam osebno obiskoval in jim naročal. Arhitekt Jože Plečnik je mnogokrat rekel: »Šele pri izdelavi se izkaže, ali je zamisel res iznajdljiva.«
Plečnikovo delo je cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini, cerkev sv. Frančiška v Šiški, cerkev sv. Mihaela na Barju, Narodna in univerzitetna knjižnica, stadion za Bežigradom, Žale, tržnica v Ljubljani, Tromostovje, Peglezen, stavba Zavarovalnice Triglav na Miklošičevi cesti v Ljubljani, ...

Arhitekt Jože Plečnik je opremil kar nekaj knjig prijatelja Frana Saleškega Finžgarja in Mohorjev koledar, ki je izšel ob stoletnici Mohorjeve založbe. Mnogo projektov arhitekta Jožeta Plečnika je bilo uresničenih, nekaj pa jih je vseeno ostalo neuresničenih kot na primer gradnja mavzoleja Francetu Prešernu v Vrbi na Gorenjskem in parlament na grajskem hribu v Ljubljani. Na slovenskem evropskem kovancu za 10/100 EUR se nahaja Plečnikov parlament. Ker so arhitekta Jožeta Plečnika cenili tako navadni ljudje kot tudi najvišji oblastniki, se je na Žale 8. in 9. januarja 1957 zgrinjala velika množica ljudi.

Šele pri izdelavi se izkaže, ali je zamisel res iznajdljiva.

Jože Plečnik,

arhitekt