Pred 100 leti se je rodil Ivan Gantar

Objavljeno: ponedeljek, 10. 5. 2021 ob 9:45 | Avtorica besedila: Ivica Kavčič

V nedeljo, 9. maja, je minilo okroglih sto let od rojstva rudarskega inženirja Ivana Gantarja, enega izmed ustanoviteljev mestnega odbora OF Slovenskega naroda, dolgoletnega tehničnega direktorja idrijskega rudnika, zavzetega organizatorja idrijske muzejske in planinske dejavnosti, skrbnega varuha rudniške tehnične dediščine in vsestransko aktivnega javnega delavca.

ivan-gantar-10-5-2021-2.jpg

Nekaj preživelih članov prvega mestnega odbora OF v Idriji, ustanovljenega 22. 11. 1942 na Veliki ravni v gozdu pod vasjo Gore. Fotografija je nastala po osvoboditvi. Od leve proti desni: Franc Kolenc – blagajnik, Franc Medved – predsednik, Janez Pirc – intendant in zadaj Ivan Gantar – za tehniko. Manjka Milica Treven Primožič, zastopnica množičnih organizacij. | vir: Fotografski arhiv Mestnega muzeja Idrija

22. novembra 1942 je bil eden od ustanoviteljev Mestnega odbora OF, ki je potekal v Stajah na Kovačevem Rovtu. Sestanek je vodil organizator upora v Idriji, komunist Jakob Platiše – Franc, doma iz Poč na Cerkljanskem, prisotni pa so bili še Franc Medved – katoličan, Janez Pirc – komunist in Ivan Gantar – krščanski socialist. V odsotnosti je bila v odbor sprejeta Marija Treven, nekoliko kasneje še Franc Kolenc in, kot je zapisal Platiše, tudi Albin Filipič. V februarju 1943 so ga Italijani aretirali in v aprilu istega leta iz zapora Coroneo v Trstu poslali v delavski bataljon v srednjo Italijo. Tu je ostal do kapitulacije Italije 8. septembra 1943. Po vrnitvi v Idrijo se je takoj vključil v partizansko gibanje, najprej v Vojkovo brigado, nato pa je do zgodnje pomladi 1945 deloval v raznih tehnikah na Primorskem.

Po končani vojni je najprej nastopil službo pri Okrajnem ljudskem odboru kot referent za obnovo in kasneje kot načelnik gospodarskega odseka. Koncem maja 1952 je diplomiral za rudarskega inženirja in se kot prvi diplomant domačih korenin po drugi svetovni vojni zaposlil pri Rudniku živega srebra Idrija. Najprej je bil pomočnik in nato upravnik jame, zadnjih deset let pred upokojitvijo pa tehnični direktor rudnika.

Ivan Gantar se je rodil 9. maja 1921 v rudarski družini ob samem začetku italijanske okupacije po prvi svetovni vojni. Že v mladih letih so ga kot desetletnega poslali v šolanje čez mejo v Jugoslavijo, k sorodnikom v Gorenjo vas in nato v Celje. Tu je dobil zatočišče pri očetovem bratu, znanem profesorju in publicistu Kajetanu Gantarju, obiskoval gimnazijo in uspešno maturiral ter se leta 1940 vpisal na rudarski oddelek Univerze v Ljubljani.

Ivan Gantar se je rodil 9. maja 1921 v rudarski družini ob samem začetku italijanske okupacije po prvi svetovni vojni. Že v mladih letih so ga kot desetletnega poslali v šolanje čez mejo v Jugoslavijo.

ivan-gantar-10-5-2021.jpg

Rudarski inženir Ivan Gantar (1921-1987) | vir: družinski arhiv Jurija Gantarja

Gantar je ohranil rudniško dediščino, ki je z mogočno Kleyevo črpalko na jašku Frančiške predstavljala enega od temeljev za vpis Idrije na UNESCO seznam svetovne dediščine.

Bil je velik ljubitelj narave in vnet planinec. Kot član in predsednik raznih občinskih odborov in komisij, dolgoletni predsednik Sveta Mestnega muzeja Idrija in Planinskega društva Idrija je bil tesno vpet v dogajanje v kraju in je veliko prispeval k povezanosti rudnika z mestom in občino. Zaslužen je za gradnjo planinskih postojank na Hlevišah in na Javorniku, Doma rudarjev na Vojskem in za preselitev starih rudniških strojev na grajsko dvorišče. Prav s tem je ohranil rudniško dediščino, ki je z mogočno Kleyevo črpalko na jašku Frančiške predstavljala enega od temeljev za vpis Idrije na UNESCO seznam svetovne dediščine.

ZD-Idrija-241.jpg

Inženir Gantar je zaslužen za to, da se je idrijski zdravstveni dom lahko v celoti zgradil

Veliko dela in prizadevanj Ivana Gantarja je vtkanih tudi v razvoj idrijskega zdravstva. Gantar je bil dolga leta predsednik občinske, obenem pa član regijske in republiške zdravstvene skupnosti. Nekdanji vodja službe te skupnosti Marijan Repanšek se ga spominja kot prizadevnega predsednika gradbenega odbora za izgradnjo novega zdravstvenega doma med letoma 1979 in 1983. Prav inženir Gantar, pravi, je zaslužen za to, da se je dom lahko v celoti zgradil. Sredstva iz občinskega samoprispevka namreč niso zadoščala in le veliki predsednikovi vztrajnosti gre zasluga, da so pridobili potrebna sredstva še iz drugih virov. Inženir Gantar je dobesedno »obrnil vse kljuke« in vztrajal, vse dokler ni dobil finančnega pokritja za dokončanje investicije.

Kot dober poznavalec zgodovine rudnika in Idrije je dolga leta sodeloval v uredništvu Idrijskih razgledov, nas navduševal za pisanje in tudi sam marsikaj napisal v zelo lepem in klenem slovenskem jeziku.

Inženir Gantar je dobesedno »obrnil vse kljuke« in vztrajal, vse dokler ni dobil finančnega pokritja za dokončanje investicije ZD Idrija.

Več in podrobneje o življenju in delu zaslužnega Idrijčana Ivana Gantarja pa si preberite v prihajajoči majski izdaji časopisa ABC Idrijske novice. Članek je pripravila Ivica Kavčič.