Prazniki bodo letos drugačni, naj bodo prijetni

Objavljeno: torek, 22. 12. 2020 ob 11:15 | Avtorici besedila: Špela Hvalec in Martina Lukan

Božični in novoletni prazniki so za mnoge najlepši čas v letu. V ospredju so druženje in zabava, še posebno se poudarja družinska povezanost. Letos pa jih bomo morali preživeti drugače kot smo bili vajeni, kar nas lahko hitro navda z občutki razočaranja, žalosti, nemoči, naveličanosti ali jeze.

Pripravimo družinski večer poln smeha in zabave, poskrbimo za sprostitev

  • Ustvarjajmo sami ali skupaj s svojimi bližnjimi. Lahko naredimo različne okraske (iz lesa, gline, cimeta, vžigalic, orehov, rezin limone ali pomaranče, …), s katerimi okrasimo novoletno jelko in svoj dom.

  • Lahko posežemo po različnih družabnih igrah, ki jih imamo spravljene v škatli in na katerih se že lep čas nabira prah.

  • Oglejmo si kakšen družinski praznični film in se nasmejmo do ušes. Zakaj si ne bi naredili »kino večera« doma, s kokicami, zatemnjeno dnevno sobo in glasnejšim zvokom na televiziji?

  • Pripravimo družinski kviz o različnih temah, ki zanimajo nas ali naše otroke. In tekmujmo. Majhna doza tekmovalnosti zmeraj prav pride.

  • Moka, mleko, jajca, ... Peka piškotov v prazničnem času je še posebej zabavna in nam lahko pričara nepozabno druženje ter ustvari posebno toplino, ko zadiši po cimetu ali vaniliji.

  • Naučimo se kakšen nov ples ali ponovimo že znanega. Če nimamo nikogar, preprosto postavimo roke v bok ali sami naredimo držo in se zazibajmo v ritmih čudovite praznične glasbe.

  • Naj vsak naš dan spremljajo zvoki čudovite glasbe.

  • Tudi če ostanemo doma, se na praznični večer lahko posebej lepo oblečemo in pričaramo praznični duh.

  • Učimo se celo življenje, zakaj se ne bi kaj novega naučili tudi čez praznike – seveda, na sproščujoč in zabaven način. Na primer kako speči piškote stare mame, za katere celo leto nismo imeli časa, da bi se jih lotili.

  • Tudi prek obujanja spominov si lahko polepšamo dolge popoldneve in večere. Izdelajmo predstavitev s fotografijami z najljubših potovanj, spomnimo se naših dragocenih trenutkov, lahko izdelamo kolaž najbolj smešnih slik družinskih članov, …

Ne pozabimo na telesno aktivnost tudi med prazniki

Telesna dejavnost je eden izmed najbolj preprostih načinov, kako si lahko izboljšamo počutje, lahko bi celo rekli, da je naravni antidepresiv. Gibanje zmanjšuje stres in tesnobo, po aktivnosti pa se v nas sproščajo tako imenovani hormoni sreče, ki poskrbijo za doživljanje prijetnih čustev.

Med prazniki bodimo čuječi. Sprejmimo nepopolnost. Ali je lahko samo »dobro« dovolj dobro? Ko se pripravljamo na praznike, si pogosto postavimo »lestvico« preveč visoko in smo nato nemalokrat razburjeni, vznemirjeni, žalostni, razočarani, ker praznovanje ne izpolni naših pričakovanj, saj marsikaj ne izpade tako, kot smo si želeli, načrtovali.

Preden se začnemo pripravljati, se je dobro zavedati, da se stvari morda ne bodo odvijale povsem tako, kot smo si zamislili in načrtovali in da je v redu, četudi ni popolno. Nepopolnost je zdrava in normalna.

Ne pozabimo na stvari, ki resnično štejejo. Vprašajmo se, ali se lahko morda v nekem stresnem trenutku ustavimo in ga izkoristimo kot priložnost za razmislek? Seveda. Vzemimo si čas za razmislek in najdimo način, kako si trenutek narediti prijetnejši. Pozornost z odprtimi očmi in ostalimi čutili preusmerimo na dogajanje okoli nas in opazujmo, kaj vse nas lahko navdahne s pozitivno energijo in prežene našo napetost, nemoč in utrujenost.

Odgovorimo s prijaznostjo. Ne moremo spremeniti odziva drugih v stresnih situacijah v prazničnem času, lahko pa spremenimo naš lasten odziv na situacije. Imejmo v mislih, da so prazniki še posebej težki za tiste, ki so sami. Preverimo, ali lahko v tem času, tudi če ne s telesno bližino, do neke mere polepšamo praznike tistim, ki so brez družin in tesnih prijateljev. Če nas kdo razjezi, globoko vdihnimo, se za hip ustavimo, kajti s tem lahko pridobimo povsem novo perspektivo na nastalo situacijo. 
Premislimo o svojih zaobljubah. Postavimo si dosegljive cilje. Začnimo z majhnimi koraki. Izražajmo in bodimo hvaležni. Hvaležnost je pozitiven čustveni odziv, ki izraža priznanje za vse dobre stvari, ki jih imamo. Ko smo hvaležni, s tem potrdimo, da v našem življenju obstajajo viri dobrega. Izražanje hvaležnosti sproža pozitivna čustva, predvsem srečo, ter vpliva na naše duševno in fizično počutje. Namesto da se osredotočamo na vse, kar nam v trenutni situaciji manjka oziroma ne moremo početi, raje skušajmo vsak dan najti vsaj tri dobre stvari, ki so se nam zgodile. 

Predlagamo vam, da letošnje praznike preživite kljub vsem aktualnim omejitvam in ukrepom na zanimiv in zabaven način, zaradi katerih si bomo letošnji praznični čas še posebej zapomnili.

Odgovorimo s prijaznostjo. Ne moremo spremeniti odziva drugih v stresnih situacijah v prazničnem času, lahko pa spremenimo naš lasten odziv na situacije. Če nas kdo razjezi, globoko vdihnimo, se za hip ustavimo, kajti s tem lahko pridobimo povsem novo perspektivo na nastalo situacijo.

Ostanimo povezani, pa tudi če le virtualno

Povezava z drugimi je bistvenega pomena za naše lastno duševno zdravje in tudi med prazniki nam lahko kratek stik s kolegom, prijateljem, družinskim članom omogoči zelo dobrodošlo interakcijo, ki nas v teh težkih, že malo utrujajočih, časih lahko spravi v boljšo voljo.

  • Kljub distanci in omejitvam fizične bližine ostanimo povezani z našimi prijatelji, širšo družino, sodelavci. Organiziramo lahko virtualno druženje z razširjeno družino ali prijatelji. Prek Skypa, Zooma ali podobnih programov lahko organiziramo božično večerjo na daljavo, gremo s prijatelji na »kuhančka«, …

  • Ne oklevajte, tudi če se vam zdi, da oseba, na katero mislite, nima časa in da je zadnje čase odsotna, jo pokličite. Kdo ve, morda vas bo presenetila in se vas še posebej razveselila.

Premislimo o svojih zaobljubah. Postavimo si dosegljive cilje. Začnimo z majhnimi koraki.

Stiske in težave v duševnem zdravju se med prazniki lahko še poglobijo

Praznično dogajanje prinaša veselje, srečo, zadovoljstvo, na drugi strani pa tudi različne skrbi in stisko. Nekaterim bo odmik od običajnega decembrskega vrveža letos celo dobrodošel, drugi pa bodo ob tem občutili stisko. Eden izmed dejavnikov, ki zelo vplivajo na povečanje stiske med prazniki, je osamljenost. V prazničnem času namreč razlika med nekom, ki ima bližnje (prijatelje, svojce), in tistim, ki jih nima, postane še bolj očitna in razvidna. To je še toliko težje letos, ko se posebej poudarja, naj praznike preživimo doma, v krogu svojih najbližjih. Osamljena oseba ob tem še bolj občuti, kar ji manjka – občutek bližine in pripadnosti.

Pa tudi sicer so prazniki čas v letu, ko se zaradi več prostega časa za razmišljanje, primerjanje z drugimi, duševne stiske ljudi lahko poglobijo. Če stiska postaja premočna ali traja predolgo in si posameznik sam ali z bližnjimi stiske ne zmore ublažiti, je potrebno poiskati strokovno pomoč.

Kam po pomoč?

Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu ali na druge oblike pomoči.

Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se obrnite neposredno na:

  • dežurnega zdravnika,

  • najbližjo splošno ali psihiatrično bolnišnico (urgentna psihiatrična ambulanta Psihiatrične bolnišnice Idrija deluje 24 ur na dan),

  • reševalno službo (112).

 

Telefoni za pomoč v stiski:

  • Telefon za psihološko podporo ob epidemiji Covid-19: 080 51 00. Vse dni v tednu, 00.00-24.00. Klic je brezplačen.

  • Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).

  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik: 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.

  • Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja: 080 11 55 (pon.-pet. med 12. in 22. uro; sob., ned., prazn. med 18. in 22. uro). Klic je brezplačen.

  • TOM telefon za otroke in mladostnike: 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen

  • Svetovalnica Posvet: 031 704 707 vsak delovni dan med 8.00 in 20.00, info@posvet.org