Posadili novo kačjo smrečico

Objavljeno: 7. 5. 2020 ob 8:53 / posodobljeno: 7. 5. 2020 ob 10:16 - Avtor: Peter Grošelj

Zadnja leta smo priča mnogim vremenskim pojavom, ki so bili včasih zelo redki. Eden takih je bil nevihtni vihar z močnim vzgornikom, ki se je od Idrije po dolini Zale razdivjal proti Godoviču pred dvema letoma in pol. Žrtev tega neurja je bila tudi godoviška kačja smreka. Vrtinčast veter je zavrtel krošnjo ter deblo enostavno prelomil. O tem dogodku smo takrat pisali tudi v tiskani izdaji Idrijskih novic.

V mrzlem marčevskem dnevu so se pred fotoaparat postavili, z desne: Alenka Cigale (na zemljišču domačije Pr' Cenc smreka namreč raste), Pepca Grošelj ter Franko in Andra Vončina.

Kačja smreka je bila velika botanična zanimivost, znana tudi v širšem slovenskem prostoru. Nanjo so opozarjale usmerjevalne table ter večja tabla z opisom in fotografijo te rastlinske posebnosti. Tabla je bila postavljena na razglednem mestu, 50 metrov od kačje smreke. Ob prvem razočaranju nad izgubo te smreke pa je nastala pobuda, da bi posadili mlado kačjo smreko, njenega potomca. To je postalo še posebej aktualno, saj bi bilo v nasprotnem treba odstraniti usmerjevalne in informativno tablo, ker niso imele nobenega pomena več. Tako smo se odločili, da poleg informativne table posadimo mlado kačjo smreko. Pred desetimi leti sem namreč razmnožil nekaj kačjih smrek in ena lepših, značilnejših je bila na razpolago. Ker gre za zahtevno presaditev in z namenom, da le-ta tudi uspe, smo se zadeve lotili zelo resno. Izkopana je bila velika sadilna jama, dodano še nekaj boljše gozdne, negnojene zemlje ter malo vrtnarskega humusa. Sama presaditev je bila enostavna, ker je prej sadika rasla v cvetlični posodi. Več dela pa je predstavljala primerna zaščita mlade kačje smreke, sicer bi bil trud zaman. Lesena ograja in žična mreža varujeta smreko pred težkim snegom in divjadjo. Da bi bolje rasla, pa smo jo zalili še s steklenico penečega. Tudi za prisotne ga je še nekaj ostalo … Če ji bo sreča naklonjena, bo morda dočakala starost in veličastnost svoje predhodnice ali pa jo celo presegla.

Če bo mladi smrečici sreča naklonjena, bo morda dočakala starost in veličastnost svoje predhodnice ali pa jo celo presegla

Vrtinčast veter je zavrtel krošnjo ter deblo enostavno prelomil

Njena predhodnica je dočakala skoraj sto let
Ker je polomljena kačja smreka jemala svoj žalosten konec v bregu pod njenim rastiščem, sem se odločil, da ugotovim še kaj o zgodovini te zanimive rastline. Tik nad tlemi sem odžagal 5 cm debel kos debla. Pri tem delu, ki zahteva veliko žagarsko natančnost, mi je pomagal Franko Vončina. Odrezek sem shranil doma ter ga primerno posušil.
Znano je, da drevesna debla v sebi beležijo zgodovino celotne rasti dreves v obliki letnic. Letnica je les, ki se oblikuje v enoletni rasti, od tod ime letnica. Znotraj letnice pa vidimo mehki spomladanski les ob hitrem začetku vegetacije (april, maj). Letnica se zaključi z vedno gostejšim, temnejšim lesom proti koncu rasti (julij, avgust). Ko se rast v tem letu konča, se vidi jasna ločnica do naslednjega mladega prirastka naslednje leto. Tako lahko zelo natančno določimo starost drevesa. Ne le to. Ob pregledu je možno ugotoviti vremenske in druge razmere, v katerih je drevo raslo.
Vse to sem skušal čimbolj natančno ugotoviti za kačjo smreko. Z natančnim štetjem letnic sem ugotovil, da je bila stara 95 let. Po zunanjem videzu in debelini debla, ko je še rasla, bi domneval, da je bila precej mlajša. Letnice so nenavadno enakomerne, letni prirastek zelo enakomeren. Rasla je na severovzhodni legi. Morebitne pozebe zaradi hladne lege je niso prizadele, ker se tam rast začne kasneje. Na prirast vplivajo tudi hude suše; v tem času so gotovo bile, je pa niso prizadele, ker je rasla na globokih vlažnih tleh. Že od mladosti je kačja smreka uspevala na košeni senožeti. To je razvidno, ker je bila, po ostankih vejic v deblu, že v mladosti močno razvejana. Na deblu ni vidnih nobenih poškodb, ki bi jih gotovo napravila pašna živina. Ta redna senožetna košnja ji je omogočala obstanek, sicer bi jo običajne mlade smreke kot tekmice hitro prerasle. Po enakomernih letnicah v celem krogu je očitno, da je bila ves čas rasti tudi primerno presvetljena oziroma osončena.
Iz vsega naštetega lahko zagotovo sklepamo, da je že pred mnogimi desetletji kosec te senožeti opazil njeno posebnost. S tem ji je omogočil rast in nazadnje tudi prepoznavnost.