DEDIŠČINA

Plečnikova dela na Unescovem seznamu svetovne dediščine

Objavljeno: petek, 30. 7. 2021 ob 12:55 | Spletno uredništvo

V sredo, 28. julija, je Odbor za svetovno dediščino Unesca na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani.

Izbor del, vpisanih na seznam, obsega sedem sestavnih delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale - vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški).

Odbor za svetovno dediščino je z vpisom izbranih Plečnikovih del na seznam svetovne dediščine na 44. zasedanju, ki se je pod kitajskim predsedovanjem začelo 16. julija, sledil priporočilu Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja - Icomos. Ta je 4. junija letos podal pozitivno oceno nominaciji izbranih Plečnikovih del v Ljubljani in s tem potrdil utemeljenost predloga za vpis.

Plečnikove Žale v Ljubljani

Kot je v oceni nominacije zapisal Icomos, je Plečnikov pristop preoblikovanja mesta utemeljen v reformističnih arhitekturnih gibanjih zgodnjega 20. stoletja, gre za pristop, ki je trenutno manj zastopan na seznamu svetovne dediščine. Za razliko od sočasnega modernizma je nastal iz povsem drugačnih arhitekturnih izhodišč. Izpostavljen je kakovosten javni prostor, ki ga je arhitekt z večjimi in manjšimi popravki nadgradil in povezal v niz trgov, parkov, ulic, sprehajališč, mostov in javnih objektov.

Poleg Plečnikovih del ima Slovenija na Unescovem seznamu svetovne dediščine še štiri druge vpise. Dva izmed njih, prazgodovinska kolišča na Igu in Rudnik živega srebra Idrija, sta vpisana kot kulturna dediščina, Škocjanske jame in starodavni bukovi gozdovi Krokarja in Snežnik, pa sodijo v kategorijo naravne dediščine. Slovenija ima tudi štiri tradicionalne obrti in obrede, ki so vpisani na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. To so klekljanje čipk v Sloveniji, Umetnost gradnje suhih zidov, Kurenti in pasijon v Škofji Loki.

Jože Plečnik (1872-1957) je s svojimi deli zaznamoval tri evropske prestolnice - Dunaj, Prago in Ljubljano. Rodil se je v Ljubljani. Obiskoval je umetnoobrtno šolo v Gradcu, nato se je na Dunaju vpisal na umetnostno akademijo, na arhitekturni oddelek, ki ga je vodil prof. Otto Wagner. Po končanem študiju in študijskem bivanju v Italiji se je za dobrih deset let ustalil na Dunaju. Sprva je delal v Wagnerjevem ateljeju, nato kot samostojni arhitekt. Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni šoli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta Praškega gradu, poleg tega je sprejel mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano. Njegovo delovanje je seglo tudi v druge republike nekdanje Jugoslavije. Umrl je na svojem domu v Trnovem. Petdeseto obletnico njegove smrti leta 2007 je Slovenija obeležila s Plečnikovim letom.

Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi