Peter Svetina nominiran za najpomembnejšo nagrado

Objavljeno: 24. januarja 2020 ob 7:42 / posodobljeno: 24. januarja 2020 ob 8:28

Za Andersenovo nagrado, ki jo bienalno podeljuje Mednarodna zveza za mladinsko književnost tako pisateljem kot ilustratorjem na področju mladinske književnosti, je letos nominiran Peter Svetina iz Slovenije.

Avtor: Damijan Bogataj

Kaj je za otroka lepšega, kot brskati po podstrehi, drvarnici ali kaki drugi ropotarni, kjer brez reda ležijo pozabljeni predmeti, vsi po vrsti nekoristni, a prav zato neprecenljivi. Peter Svetina v svoji Ropotarni iz papirnate ladjice, bombona, starega obešalnika, oguljenega novčiča, koščka mila, ... sestavlja pesmi in pravljice, ki kar pokajo od nagajivih prebliskov in norčavih besednih vragolij ter požgečkajo celo puščobno kazalo. 

Peter Svetina je na poseben način povezan z Idrijo. Njegova mama Marinka Svetina je nečakinja znane učiteljice Ide Petrič, ki se je starejši Idrijčani spominjajo kot učiteljice v osnovni šoli v letih po drugi svetovni vojni, generacije v srednjih letih pa tudi kot učiteljice verouka v idrijski župniji.

Peter Svetina je na poseben način povezan z Idrijo. Njegova mama Marinka Svetina je nečakinja znane učiteljice Ide Petrič, ki se je starejši Idrijčani spominjajo kot učiteljice v osnovni šoli v letih po drugi svetovni vojni, generacije v srednjih letih pa tudi kot učiteljice verouka v idrijski župniji.

Peter Svetina se je rodil v Ljubljani leta 1970. Osnovno šolo je obiskoval na OŠ Valentina Vodnika. Od 1985 do 1989 je obiskoval Srednjo šolo za družboslovje in splošno kulturo Vide Janežič, sedanjo Gimnazijo Poljane. Po končani srednji šoli je sprva študiral medicino na Medicinski fakulteti, nato je nadaljeval študij na Filozofski fakulteti. Leta 1995 je diplomiral iz slovenistike, magistriral leta 1999 in leta 2001 doktoriral iz starejše slovenske poezije.

Prvo delo, ki ga je objavil, je slikanica O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov. Kmalu je po knjigi nastala tudi lutkovna igra. Leta 2003 se je mrožek zopet pojavil v delu Mrožek dobi očala.

Izdal je številna dela za otroke in mladino ter odrasle bralce, nekaj njegovih pesmi in zgodb je prevedenih tudi v angleščino, nemščino in korejščino. Ob pisanju za otroke in mladino piše tudi strokovne in znanstvene članke o starejši slovenski in mladinski književnosti, o kriminalkah in romanih. Ukvarja se s prevajanjem iz angleškega, češkega, nemškega in hrvaškega jezika ter z uredniškim delom, sodeluje pa tudi na različnih simpozijih, urejanju zbornikov ter pri pripravil beril za pouk književnosti v osnovnih šolah.

Med avtorji in ilustratorji je letos izbranih šest finalistov, so sporočili iz slovenske sekcije IBBY-ja. Nagrajenca bosta razglašena 30. marca na sejmu otroških knjig v Bologni, nagradi pa jima bodo podelili na 37. mednarodnem kongresu IBBY v Moskvi. Ta bo potekal od 5. do 7. septembra.

Založnik Damijan Bogataj in pesnik Peter Svetina na predstavitvi knjige Gospodična Ida v Magazinu

Idrijsko poletje

 

Novo pobeljeni sobi

sem okenska okvirja in podboj vrat

pobarval na sinje modro.

Grška soba.

Brez telefona,

brez televizorja,

s šopkom sorodnikov v okvirju

in s torbo knjig.

 

V slivovi senci

zajtrkujemo,

štejemo čebele

in se nasmihamo

fižolovim viticam,

ki bogve komu dirigirajo

vrh late.

 

In je torek in je sreda in sobota.

Slovenska sekcija IBBY-ja je za Andersenovo nagrado ob Petru Svetini nominirala tudi ilustratorja Damijana Stepančiča. Peter Svetina in Damijan Stepančič sta tudi avtorja letošnje poslanice Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY) ob 2. aprilu, dnevu knjig za otroke. Poslanica Lakota po besedah je že potovala k vsem sekcijam IBBY-ja po svetu, kjer bo nagovarjala mlade bralce, predstavili pa jo bodo tudi na sejmu otroških knjig v Bologni, so še sporočili z IBBY-ja.

Peter Svetina je bil med kandidati za Andersenovo nagrado že leta 2018, ko je mednarodna žirija Andersenovo nagrado podelila ruskemu ilustratorju Igorju Oljenikovu in japonski pisateljici Eiko Kadono. Takrat je žirija na svoj »priporočilni seznam« uvrstila tudi knjigo Ropotarna Petra Svetine, ki je prišla med bralce že pred petimi leti. V njej je avtor združil daljše in krajše pravljice, pravljice o osebah in o predmetih, pesmi in miniaturna besedila, v katerih se poigrava z jezikom, nekatera mejijo tudi na nonsens.

Iz zbirke Kavarna v prvem nadstropju, Cankarjeva založba 2001

V reviji Bukla je pred dvema letoma Maša Ogrizek zapisala: »Kaj je za otroka lepšega, kot brskati po podstrehi, drvarnici ali kaki drugi ropotarni, kjer brez reda ležijo pozabljeni predmeti, vsi po vrsti nekoristni, a prav zato neprecenljivi. Peter Svetina v svoji Ropotarni iz papirnate ladjice, bombona, starega obešalnika, oguljenega novčiča, koščka mila, ... sestavlja pesmi in pravljice, ki kar pokajo od nagajivih prebliskov in norčavih besednih vragolij ter požgečkajo celo puščobno kazalo. Razigranost ’brzda’ ljubeznivi ton, ki med različnimi osebami in (oživljenimi) predmeti plete nežne, tudi romantične vezi. Stepančičeve ilustracije poskočno držijo korak z barvito eklektičnostjo in zračno asociativnostjo besedila. Odlična knjiga, ki bo navdušila tudi odrasle, ki niso dokončno podlegli diskretnemu šarmu (pospravljenih) dnevnih sob!«

Uvrstitev knjige Petra Svetine na prestižni priporočilni seznam, na katerem je le dober ducat naslovov, je pritegnila pozornost svetovnih založnikov in odprla priložnosti za prevode in tujejezične izdaje.

Razigranost ’brzda’ ljubeznivi ton, ki med različnimi osebami in (oživljenimi) predmeti plete nežne, tudi romantične vezi. Stepančičeve ilustracije poskočno držijo korak z barvito eklektičnostjo in zračno asociativnostjo besedila. Odlična knjiga, ki bo navdušila tudi odrasle, ki niso dokončno podlegli diskretnemu šarmu (pospravljenih) dnevnih sob!