Končno na Baliju, pravzaprav na letališču Ngurah Rai v Denpasarju. Sem na najlepšem otoku od skupno 18.306 otokov v času oseke. Namreč, ko je plima jih kakih tisoč preplavi morje. Bali leži dobrih 10 stopinj pod ekvatorjem. Je med najbolj obiskanimi v Sundskem arhipelagu in prav gotovo med najbolj razvpitimi.
Objavljeno: torek, 12. december 2023 ob 10:54 | besedilo in fotografije: Niko Jereb
Veliko slavnih umetnikov je tu iskalo samega sebe, od Chaplina do glasbenikov Davida Bowiea ter Micka Jagegerja, ki je tu v eksotičnem okolju s svojo dolgoletno partnerico Jeny Hall sklenil zakonsko zvezo po hindujski tradiciji.
Prvi Evropejec, ki je raziskal otok je bil holandski popotnik Cornelius de Houtman leta 1597. Lepota narave in prijaznost domačink sta bila kriva, da je bil kapitan skoraj ob vse moštvo, ko je hotel odpluti. Prijaznost z nasmeški je res prava odlika, s katero so obdarjeni vsi domačini. Moj prijatelj je bil na Baliju decembra leta 1958 kot mornar na rušilcu, ki je spremljal maršala Tita na obisku pri predsedniku Sukarnu. Povedal je, da je bil otok kot raj, in da je bilo videvati tudi domačinke zgoraj brez. Pravi turistični bum je Bali doživel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, predvsem jug s Kuto in Ubudom v notranjosti.
Otok je vulkanski. Po sredini se dvigujejo 3.000 m visoki vulkani in prenekateri je še živ. Zadnji katastrofalni izbruh je bil leta 1963. Lava je odnesla cele vasi z riževimi polji vred. Življenje je izgubilo več kot 1.000 ljudi. Najvišji vrh je Gunung Agung, ki se dviga 3.142 m visoko. Pravijo mu tudi gunung api, goreča gora. Je sveta gora, na njej je domovanje boga Šive. Na njenem pobočju stoji glavni tempelj otoka Pura Besakh, Mati templjev, kraj obrednih darovanj za blaginjo celega otoka. Med gorami se skrivajo vulkanska jezera, pobočja pa živo zeleno barvajo riževe terase, ki v nižinah prehajajo v kokosove gaje, ki segajo do obal ob osupljivo modrem morju. Najznamenitejše terase so na pobočju Pudžunga. Vulkanska prst je zelo rodovitna, vse je obdelano. Zahodni del otoka prekriva džungla, vzhodni in južni del pa sta gosteje naseljena. Večji del balijske obale je skalovit s plažami temnega vulkanskega peska, južni del z Denpasarjem in letoviško Kuto pa je bogato obdarjen s plažami belega peska.
Ko se sprehajam po Kuti je povsod slišati zategnjeno angleščino Avstralcev. Domačini se prijazno nasmihajo, meni pa curlja in kaplja z obraza. Tropska vlaga, ki znaša čez 90 % in vročina terjata tekočino. Moj prijatelj je rekel, da te pogosto pitje vode oslabi. Zato sem zavil v bližnji warung, mini restavracijo na bintang, pivo. »Apa kabar« sem vzkliknil in takoj vzbudil naklonjeno pozornost. Ko sem ob pivu izustil še bersulang, na zdravje, se je znašel ob splošnem vzklikanju še en vrček zame. Treba je bilo hitro popiti, sicer postane hladna pijača mlačna. Bil sem skoraj njihov in vame so žlobudrali, čeprav sem jih prepričeval, da ne znam jezika bahasi indonesia. Šli smo še na organiziran ogled Kute, ki pa ne ponuja posebnih zanimivosti. Vozili smo se mimo restavracije, v kateri so muslimanski teroristi leta 2002 izvedli bombni napad. Ubitih je bilo 200 oseb, večinoma tujcev, le tri leta kasneje pa je ob novem napadu življenje izgubilo 23 ljudi. Ta dva dogodka sta opazno prizadela balijski turizem.
Bali je otok bogov, demonov in duhov v sicer muslimanski Indoneziji. Vera Balijcev je mešanica hinduizma, budizma in elementov animizma. Kot glavnega boga častijo Šivo. Kamor se obrneš povsod je polno malih oltarčkov z darovi in cvetjem. Vse hindujske hiše imajo svoj mali tempelj in vsako mesto se ponaša z enim ali več skupnimi templji. Mostove, vrata bivališč in svetišč stražijo grozeči kamniti kipi. V zraku plava vonj dogorevajočih dišečih paličk. V templjih so domiselno sestavljene v dišeče lestence. Verjamejo tudi v reinkarnacijo. Vsak dojenček naj bi bil reinkarnacija enega od družinskih prednikov. Do otrok imajo poseben odnos. Imajo jih za sveta bitja dokler ne izgube mlečnih zob. Na prvi otrokov rojstni dan, ki je po obrednem koledarju 210 dni po rojstvu, priredijo veliko slavje. Takrat ga prvikrat postavijo na noge, dotlej so ga le nosili. Pri vseh teh bogovih ni čudno, da je vsak dan kje praznovanje. Vrstijo se religiozne slovesnosti. Tempeljski svečeniki s sveto vodo blagoslavljajo pričujoče in pojejo nabožne pesmi. Ob tem je vedno priložnost za zabave in pojedine z glasbo in plesom, igrami senčnih lutk in na skrivaj, za petelinje boje , ki so uradno prepovedani.
Celoten prispevek si lahko preberete v decembrski številki Idrijskih novic.
Obiskovalcev skupaj : 77190
Prikazov skupaj : 290123
Trenutno : 33
