Odsevi srebrnega časa na poljuden način predstavljajo pridobivanje in pomen živega srebra

Objavljeno: 8. 10. 2020 ob 14:42 | Avtorici besedila: Martina Peljhan in Ivica Kavčič

Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija je letos izdal bogato ilustrirano, skoraj 100 strani obsegajočo publikacijo, ki predstavlja dediščino živega srebra. Vabimo vas, da se na poljuden način seznanite s pridobivanjem in pomenom živega srebra v preteklih stoletjih.

Knjigo so vsebinsko zasnovali Martina Peljhan, Ivica Kavčič in Miha Jeršek, oblikovala pa jo je Ivana Kadivec. Bogati jo več kot 150 fotografij ter številne ilustracije.

Knjiga nosi naslov Odsevi srebrnega časa in je dobrodošla pri ogledu stalne razstave Od rude do kapljic živega srebra v Topilnici Hg. Tako je poimenovan tudi uvodni video film na razstavi in vsakoletni dnevi živega srebra v mesecu oktobru.

Knjigo so vsebinsko zasnovali Martina Peljhan, Ivica Kavčič in Miha Jeršek, oblikovala pa jo je Ivana Kadivec. Bogati jo več kot 150 fotografij ter številne ilustracije. Večina ilustracij prerezov peči je delo oblikovalcev Jake Modica in Rafaela Bizjaka. Med fotografi posebno izstopata Jani Peternelj in Tomaž Lauko s fotografijami naprav, ki so delovale na osnovi živega srebra. Arhivske fotografije so iz fototeke Mestnega muzeja Idrija.

V prvem delu knjige je predstavljenih vseh enajst sistemov idrijskega žgalništva skozi stoletja; od preprostih kop in retortnih ognjišč v okolici Idrije do domiselno zasnovanih Čermak-Špirekovih in največjih, rotacijskih peči. Pri vseh je prikazan tudi način njihovega delovanja in najpomembnejše inovacije domačih strokovnjakov.

V drugem delu nas knjiga popelje skozi široko in raznovrstno uporabo živega srebra v svetu. Ta temelji na izjemnih lastnostih te redke, edine pri normalni temperaturi tekoče kovine: veliki gostoti, visoki površinski napetosti, enakomernem toplotnem raztezku in dobrem prevajanju električnega toka. Zaradi teh lastnosti je bilo živo srebro uporabno za merjenje temperature, atmosferskega tlaka, smeri in jakosti potresnih sunkov, električnih usmernikov in stikal ter celo fotografij na steklu. Zaradi strupenega učinka na mikroorganizme so ga več kot tisoč let dodajali mazilom za zdravljenje kožnih in spolnih bolezni, do sredine 20. stoletja pa so njegovo spojino s klorom uporabljali za razkuževanje in dezinfekcijo.

Živo srebro je predstavljalo poseben izziv kitajskim, arabskim in drugim alkimistom. Od tretjega tisočletja pred našim štetjem naprej so poskušali z njegovo pomočjo izdelati zlato in zdravilo nesmrtnosti. Na osnovi poskusov z njim so znanstveniki v 18. stoletju postavili temelje moderni kemiji in za posebne dosežke v razvoju znanosti prejeli več Nobelovih nagrad.

Pomembno vlogo pri razvoju znanosti in civilizacije so odigrale tudi zlitine živega srebra, imenovane amalgami, in njegove spojine z drugimi elementi. Več kot tretjino vsega živega srebra je bilo od 16. stoletja dalje uporabljenega za pridobivanje zlata in srebra po amalgamskem postopku. V Južno Ameriko so potovale ladje, napolnjene z živim srebrom, v Evropo pa so vračale otovorjene s srebrom in zlatom in s tem spodbujale razvoj gospodarstva. Amalgam kositra in živega srebra je omogočil razvoj velikih zrcal, amalgam s srebrom in kositrom pa dobro znanih amalgamskih zobnih zalivk.

1.000

ton rumenega živosrebrovega oksida so v Idriji proizvedli v drugi polovici dvajsetega stoletja

Zaradi široke uporabe zelo strupenih, predvsem organskih, spojin živega srebra v šestdesetih letih 20. stoletja je prišlo do množičnih zastrupitev v japonskem zalivu Minamata, v Iraku in drugje po svetu, kar je pripeljalo do prepovedi in opuščanja uporabe te tekoče kovine.

Zgodba, opisana v knjigi Odsevi srebrnega časa, nas popelje v širni svet, kamor je v 500 letih odpotovalo več kot tri milijone jeklenk, v vsaki po 34,47 kg živega srebra. Knjiga je namenjena domačinom, ki s ponosom ohranjajo dediščino drugega največjega rudnika živega srebra na svetu, obiskovalcem Idrije, dobrodošla pa je tudi kot dopolnitev šolskih programov in naravoslovnih predmetov v šolah.

Večina spojin živega srebra je zelo strupenih. Uporabljali so jih za proizvodnjo škropiv v kmetijstvu, izdelavo klobučevine, kot katalizatorje v proizvodnji umetnih mas in v farmacevtski industriji.

Večina spojin živega srebra je zelo strupenih. Uporabljali so jih za proizvodnjo škropiv v kmetijstvu, izdelavo klobučevine, kot katalizatorje v proizvodnji umetnih mas in v farmacevtski industriji. V Idriji so v drugi polovici 20. stoletja proizvedli 1.000 ton rumenega živosrebrovega oksida, 10 ton sublimata in poskusno 1.000 kg rdečega živosrebrovega oksida za shranjevanje električne energije v baterijah. Med manj strupenimi spojinami je znan živosrebrov sulfid, imenovan cinober. To je v slikarstvu zelo cenjena rdeča barva, ki so jo več kot tristo let izdelovali tudi v Idriji in s tem postavili temelje kemični industriji na Slovenskem. Velike količine živega srebra so v prvi svetovni vojni porabili za izdelavo eksplozivov.

Manj poznano je, da je bilo živo srebro v šestdesetih letih prejšnjega stoletja uporabljeno za pogon vesoljskih plovil. Zaradi visokega sijaja in velike odsevne sposobnosti so do nedavnega iz njega izdelovali teleskope velikih dimenzij. V Kanadi je še do nedavnega deloval šestmetrski živosrebrov teleskop za odkrivanje vesolja. Živo srebro je bilo nepogrešljivo tudi v živosrebrnih in varčnih sijalkah.

več kot 3 milijone

jeklenk je v 500 letih odpotovalo iz Idrije v širni svet, v vsaki po 34,47 kg živega srebra