Odnos do invalidov je ogledalo družbe

Objavljeno: četrtek, 3. 12. 2020 ob 9:29 | Damijan Bogataj

Leta 1992 je Generalna skupščina Združenih narodov 3. december razglasila za mednarodni dan invalidov. Letošnji mednarodni dan invalidov zaznamuje geslo, da niso vse invalidnost vidne. Generalna skupščina s tem dnevom poziva vse države članice, naj si prizadevajo za čim boljši položaj invalidov znotraj svojih meja in za njihovo učinkovito integracijo v družbo.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina ob tem izpostavlja, da je sprejemanje sočloveka ne glede na njegove osebne okoliščine odraz zrelosti družbe. »Vsakemu invalidu mora biti omogočeno, da je viden, slišan in razumljen, ne glede na svojo oviranost. Pri Varuhu človekovih pravic opažamo, da se je sprejemanje invalidov v slovenski družbi v zadnjih desetletjih sicer izboljšalo, a bomo morali narediti še veliko do njihove enakopravne vključenosti v družbo,« poudarja varuh Svetina.

Skrajni čas je, da v Sloveniji dobimo neodvisno telo za spodbujanje, varstvo in spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov. Institucija Varuha človekovih pravic je kot nacionalna institucija za človekove pravice pripravljena prevzeti to odgovornost in poslanstvo.

PETER SVETINA

varuh človekovih pravic

Institucija varuha na pomanjkanje rešitev na tem področju opozarja že leta, v aktualnem letnem poročilu pa je predlagala 27 priporočil, ki zadevajo položaj in pravice invalidov in jih naslovila na različne pristojne državne organe. »Ugotavljamo, da je v Sloveniji na številnih področjih vse bolj očitna diskriminacija invalidov. Še vedno prihaja do zapletov glede dostopa do sodišč, javnih šol, občin in upravnih enot za gibalno ovirane. Opozarjamo na uporabo znakovnega jezika in druge prilagoditve, ki osebam z različnimi oviranostmi omogočajo enakopravno vključevanje v družbo. Aktualno je tudi vprašanje (ne)dostopnosti televizijskih programov in drugih vsebin v video formatu za slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne, kar je še bolj nujno med epidemijo koronavirusa, ko je hiter dostop do aktualnih informacij izjemno pomemben. To mora biti, skupaj z objavljanjem besedil v lahkem izrazoslovju za osebe z nižjimi intelektualnimi zmožnostmi, naša prva skrb,« še izpostavlja Svetina. Poleg tega meni, da bi morali še več delati na tako imenovani vključujoči družbi, predvsem na področjih vključevanja in zaposlovanja oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, avtističnim spektrom in težavami v duševnem zdravju.

Še vedno prihaja do zapletov glede dostopa do sodišč, javnih šol, občin in upravnih enot za gibalno ovirane. Opozarjamo na uporabo znakovnega jezika in druge prilagoditve, ki osebam z različnimi oviranostmi omogočajo enakopravno vključevanje v družbo. Aktualno je tudi vprašanje (ne)dostopnosti televizijskih programov in drugih vsebin v video formatu za slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne, kar je še bolj nujno med epidemijo koronavirusa, ko je hiter dostop do aktualnih informacij izjemno pomemben.

Sicer pa Varuh človekovih pravic nad zagotavljanjem pravic invalidov bdi ves čas, še posebej v tem letu, ko je ves svet zaznamovala epidemija koronavirusa in ko so se stiske invalidov še bolj poglobile. Obravnaval je številne pobude in na vlado, ministrstva in druge pristojne organe naslovil mnoga priporočila. Pripravili je tudi poseben pregled aktivnosti o skrbi za pravice invalidov za obdobje od julija do septembra 2020.

»Po našem posredovanju je vlada določila izjemo glede obveznosti nošenja mask za neposredno komunikacijo z gluhimi in naglušnimi osebami. Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Nacionalni inštitut za javno zdravje pa so sprejeli naša priporočila, naj med izjeme, ki ne morejo nositi mask, določijo tudi osebe z avtizmom, pa tudi nekatere druge skupine ljudi,« je poudaril varuh Svetina. Številna varuhova priporočila vladi in pristojnim ministrstvom glede sprejetih ukrepov v boju proti epidemiji koronavirusa so povezane prav z nediskriminatorno obravnavo različnih skupin z ovirami oziroma invalidnostmi.

Medobčinsko društvo invalidov Idrija-Cerkno, ki združuje delovne in ostale invalidne osebe stanujoče v občinah Idrija in Cerkno, je bilo ustanovljeno leta 1969 kot Društvo invalidov Idrija. Po razdelitvi občine Idrija na dve novi občini, Idrija in Cerkno, se je društvo leta 2006 preimenovalo v Medobčinsko društvo invalidov Idrija-Cerkno. Društvo vodi predsednica Ljudmila Erjavec.

Pri varuhu pa posebej opozarjajo na neizvajanje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov na področju deinstucionalizacije. Vlada in pristojna ministrstva se na tem področju ne odzivajo na potrebe invalidov in ne zagotavljajo potrebnih podpornih storitev v skupnosti. »Večkrat sem že opozoril, da je treba spremeniti miselnost in slediti smernicam deinstucionalizacije, kjer je zagotovljena dostojanstvena skrb za človeka v lokalnem okolju. Na področju deinstucionalizacije moramo storiti več, saj je to sodoben in v mnogih evropskih državah dobro uveljavljen način oskrbe posameznikov, do katerega pa smo v Sloveniji preveč zadržani. Država je to dolžna zagotoviti,« poudarja Svetina.

Čeprav je država že pred dvanajstimi leti sprejela Konvencijo ZN o pravicah invalidov, pristojni še vedno niso določili nadzornega telesa, ki bo izvajal naloge, povezane z izvajanjem konvencije. »Skrajni čas je, da v Sloveniji dobimo neodvisno telo za spodbujanje, varstvo in spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov. Institucija Varuha človekovih pravic je kot nacionalna institucija za človekove pravice pripravljena prevzeti to odgovornost in poslanstvo. Tako bi Varuh človekovih pravic lahko postal neodvisno nadzorno telo, ki bi neprestano in nepristransko nadziral pravice, ki izhajajo iz Konvencije o pravicah invalidov,« poudarja Svetina.