Odkrivamo dediščino babic in dedkov

Objavljeno: 17. januarja 2020 ob 13:24 / posodobljeno: 17. januarja 2020 ob 13:51

Avtorica: Anka Sedej

Vzgojno-izobraževalni zavodi niso samo kraj, kjer se otroci srečujejo in so v interakciji z odraslimi in sovrstniki. So tudi kraj, kjer se otroci srečujejo s preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Letos smo si v vrtcu v Črnem Vrhu za temo izbrali igre v pozabi. To je idealna priložnost, da se lahko tudi v vsakodnevnih dejavnostih vračamo več desetletij nazaj, se o tem pogovarjamo z ljudmi, s starejšimi, iščemo ideje za igre in aktivnosti.

Že v začetku vrtčevskega leta smo naše vsakoletno druženje v jesenskem času osredotočili na igre, ki so včasih potekale na domačih igriščih, v soseskah in šolah. Na igrišču vrtca v Črnem Vrhu smo strokovne delavke pripravile več iger, ki smo se jih igrali skupaj z otroki, starši in starimi starši. Na šestih točkah so bile različne stare igre, kot na primer volkalca, ristanc, poskoki v vrečah, podiranje pločevink z žogo, .. Te so otroke s starši vabile, da so se z njimi igrali. Za konec pa smo še skupaj zaplesali Belo lilijo in Rdeče češnje.
Nadaljevali smo z novoletnim obiskom Vita doma, kamor smo šli z lučkami-laternicami. Obiskali smo varovance doma, jim okrasili novoletno jelko, zapeli in se z njimi družili.
V začetku januarja smo zaman čakali na sneg. Zato smo šli v gozd in na travnik ter si tam kar sami pričarali igre v naravi. Kotalili smo se po bregu, se drsali po zadnji plati, plezali po strmem pobočju in nabirali »palčiče«. V gozdu smo naredili kup iz vej, po njem plezali, hodili in se kotalili.
Mnogo drugih iger smo dobili od staršev, starih staršev, obiskali pa smo tudi knjižnico in se ob pomoči knjižničarke in literature poučili, kaj vse nas še lahko razveseli pri igri, tako kot je včasih naše prednike. Ob tem smo se zelo zabavali in se še bolj povezali.