Oče Tarasa Birse v Galeriji Magazin

Objavljeno: 3. februarja 2020 ob 13:42 / posodobljeno: 3. februarja 2020 ob 13:56

Avtor: Damijan Bogataj

V Sloveniji je zelo malo avtorjev, ki bi kot svobodni pisatelji živeli od pisanja literature. Mednje se je v zadnjih letih uvrstil Tadej Golob. Sam priznava, da mu honorarji od prodanih knjig in knjižnično nadomestilo prinesejo dovolj denarja za pokrivanje osnovnih stroškov. Da tudi po veliki slavi, ki jo je deležen predvsem zaradi serije kriminalk s Tarasom Birso v glavni vlogi, ostaja dostopen in iskriv sogovornik, pa smo spoznali poslušalci nedavnega pogovora v Galeriji Magazin. Z gostom se je pogovarjal Robert Šabec.

Pred pisanjem jezera se je temeljito podučil o življenju detektivov in policistov ter obiskal tudi prosekturo. Neskromno pove, da zelo dobro obvlada pisanje dialogov. Te veščine se je priučil ob pisanju intervjujev kot novinar in poročevalec za številne slovenske medije. Sam pravi, da mu največ časa pri pisanju romana pobere ukvarjanje s podrobnostmi in prav te v končni različici romana bralca prepričajo ali pa ga pustijo hladnega. 

»Za vsak umor moraš imeti prave in tehtne vzroke,« pravi Tadej Golob in zagotavlja, da si v svojih knjigah skoraj ničesar ne izmisli. Življenje, ki ga opazuje okoli sebe, je tako bogato z zanimivimi in enkratnimi zgodbami, da jih mora le prepisati v knjigo. 

Tadej Golob piše počasi, a vztrajno. Sedaj, ko se lahko zaradi rednih prihodkov posveča samo pisanju, je to bistveno lažje, kot v prejšnjih obdobjih. Izkusil je praktično vse. Bil je prekarec, redno zaposlen, odpuščen, brezposeln, vendar s stalno željo po pisanju. 12.000 prodanih izvodov romana Jezero mu je prineslo, za slovenske razmere, veliko slavo in odprta vrata urednikov v številne založbe ter upanje, da bodo njegove knjige našle pot tudi do bralcev v tujini. 
Sam pravi, da se nikoli ni oziral na to, kaj porečejo bralci in kakšna literatura bo našla največ kupcev. Zato v njegovem popisu izdanih del najdemo mladinske romane, biografije, gorniško literaturo in nenazadnje tudi kriminalke, po katerih je postal najbolj znan v zadnjih letih. 

Še preden je zapisal prvo kriminalno zgodbo, je kot bralec posegel po številnih delih tega žanra. Hlastal je za dobrimi kriminalkami in v svetu te literature si je ostril občutek za dobro napisano kriminalno zgodbo. »Moraš pa imeti tudi nekaj predrznosti in osebne arogance, da greš v pisanje kriminalke,« je v Idriji na srečanju z bralci povedal Tadej Glob. Kot bralca ga je pomembno zaznamoval norveški pisatelj Jo Nesbo, ki je utemeljil nov slog pisanja z nepogrešljivimi brezčasnimi pokrajinami v snegu in odmaknjenimi ljudmi s severa.

Človek v ekstremnih razmerah otopi in še tako grozljive okoliščine sprejema kot nekaj nujnega in vsakdanjega.

Na vsako zgodbo se Tadej Golob temeljito pripravi. Tako se je v času pisanja romana o boksu včlanil v boksarski klub in tam redno treniral. Ta izkušnja mu je bila dragocena pri opisovanju sveta boksa, ki bi ga kot nepoznavalec zagotovo ne znal dobro vtkati v romaneskno pripoved. Pred pisanjem jezera se je temeljito podučil o življenju detektivov in policistov ter obiskal tudi prosekturo. Neskromno pove, da zelo dobro obvlada pisanje dialogov. Te veščine se je priučil ob pisanju intervjujev kot novinar in poročevalec za številne slovenske medije. Sam pravi, da mu največ časa pri pisanju romana pobere ukvarjanje s podrobnostmi in prav te v končni različici romana bralca prepričajo ali pa ga pustijo hladnega. Seveda pa se v njegovih delih tako ali drugače odslikavajo tudi njegova prejšnja življenja. Pred desetletji ga je posebej zaznamoval alpinizem. V izkustvenem smislu so mu njegove poti na najvišje gore planeta odstirale prej neznana polja človekovih zmožnosti in njegovega delovanja v ekstremnih pogojih. Tako kot junak v Zupanovem Menuetu za kitaro, tudi sam ni čutil nobenega človeškega čustva ob najdbi trupel na vzponu v Himalaji. Človek v ekstremnih razmerah otopi in še tako grozljive okoliščine sprejema kot nekaj nujnega in vsakdanjega. Pisanje knjig primerja z odhodom v steno. »Ko si sredi stene, veš, da moraš na tak ali drugačen način najti pot tudi ven. In tako je tudi pri knjigi. Boljša je slabo napisana, kot nikoli dokončana knjiga,« pravi Tadej Golob.
Na pogovoru v idrijski Galeriji Magazin je povedal tudi to, da pisanje kriminalk razume kot strašno odgovoren in resen posel. Dolino rož, ki je zadnja v nizu njegovih knjig, je napisal v štirih različicah. Šele ko je bil sam zadovoljen z besedilom, ga je posredoval uredniku na založbo in od tam je knjiga našla pot do knjigarn in bralcev. 

Večmedijsko povezovanje literature, filma, gledališča in drugih umetnosti postavlja literarne ustvarjalce pred nove skušnjave. Ekranizacija njegovega Jezera v televizijski priredbi je le eden od poskusov filmskega razmišljanja njegovih zgodb. S končnim izdelkom ni povsem zadovoljen. Če bi sam pisal scenarij po svoji knjigi, bi ga zagotovo napisal drugače. Ko je pred leti pisal Svinjske nogice, med pisanjem ni sestavljal zgodbe z mislijo na film. Vse knjige, ki so sledile, pa je v svoji glavi najprej videl kot gibljive podobe. Te pa morajo biti blizu realnemu življenju. »Za vsak umor moraš imeti prave in tehtne vzroke,« pravi Tadej Golob in zagotavlja, da si v svojih knjigah skoraj ničesar ne izmisli. Življenje, ki ga opazuje okoli sebe, je tako bogato z zanimivimi in enkratnimi zgodbami, da jih mora le prepisati v knjigo. Očitno jih, kot verno odslikavo realnosti, prepoznavajo tudi bralci, saj so njegove knjige v zadnjem obdobju med najbolj iskanimi po javnih knjižnicah, sam pa je eden najbolje prodajanih avtorjev v Sloveniji. 

Tadej Golob (1967) je eden najbolj samosvojih slovenskih avtorjev s tematsko raznolikim naborom del. Med pisci se je pojavil s knjigo Z Everesta (2000), v kateri popisuje smučanje Dava Karničarja z najvišje gore sveta, na vrh katere se je povzpel tudi sam, nadaljeval pa z biografijami Petra Vilfana (2004), Zorana Predina (2009) in Gorana Dragića (2015), Milene Zupančič, Petra Čeferina, Alenke Bratušek (2018), z romanoma za mladino Zlati zob (2011) in Kam je izginila Brina? (2013) ter z romanoma za odrasle Svinjske nogice (nagrada kresnik 2010) in Ali boma ye! (nominacija za nagrado kresnik 2014). Serija kriminalk s Tarasom Birso v glavni vlogi, ki se je začela z romanom Jezero (nominacija za nagrado kresnik 2017), se zgleduje po skandinavskem tipu kriminalk. Predvsem po tistih, ki jih pišejo novinarji in med vrsticami razkrivajo manj znane plati družbe, v kateri živimo. Televizija Slovenija je po Golobovem romanu Jezero posnela istoimensko šestdelno nadaljevanko, ki se je iztekla januarja 2020.