Ob jubileju nove pridobitve v Scopolijevem vrtu

Objavljeno: 3. 12. 2019 ob 14:53 / posodobljeno: 3. 12. 2019 ob 15:41

uredništvo

Scopolijev vrt v Idriji ohranja spomin na znamenite naravoslovce, ki so nekdaj živeli v Idriji. Zaradi njihovega odličnega dela poznavalci Idrijo imenujejo tudi »slovenske botanične Atene«, saj so se prav v Idriji začele prve znanstvene dejavnosti na področju proučevanja naravoslovja.

Z zlatimi črkami v zgodovino naravoslovja na Slovenskem pa se je vsekakor vpisal Janez Anton Scopoli, ki sicer ni bil Slovenec, a je v času bivanja v Idriji vzpostavil odlične povezave s po svetu delujočimi botaniki. Očaran nad naravo je o svojih znanstvenih ugotovitvah poročal tudi v svetovno pomembnih izdajah ter si dopisoval celo z Karlom Linnejem, utemeljiteljem dvoimenskega sistema poimenovanja žive narave.

Scopolijev vrt sta leta 2004 uredili prizadevni članici Muzejskega društva Idrija, Ivica Kavčič in Marija Bavdaž, kasneje so se jima pridružili še »Pumparki«. Današnji Scopolijev vrt je nadomestek za njegov originalni vrt, ki je bil urejen ob »Švici«, mogočnem poslopju v današnji Kosovelovi ulici in je bil po drugi svetovni vojni odstranjen. 

»Danes vrt predstavlja bogastvo našega rastlinskega sveta in ima vzgojni pomen ceniti in ohraniti to bogastvo,« je ob 15-letnici ureditve vrta povedala Tinka Gantar, skrbnica vrta.

V jubilejnem letu je Muzejsko društvo Idrija poskrbelo za namestitev nove informacijske table ob vhodu na vrt. Besedila je zasnovala Ivica Kavčič, fotografije pa so prispevali različni avtorji. Za tehnično izvedbo so poskrbeli v podjetju Syncomp, tablo pa je oblikovala Ivana Kadivec.  
V vrtu so letos postavili tudi nove lesene stopnice iz hrasta, ki so jih zasnovali in postavili mizarski mojstri s Cola. 

V teh dneh Scopolijev vrt počiva. Prvi znanilci novega življenja bodo prikukali iz zemlje že februarja, ko se bodo leske, volčini, telohi, trobentice in zvončki odzvali na tople pomladne sončne žarke. Sledili jim bodo, jetrniki, pljučniki, ... Bogastvo rastlinja, na katerega bi bili ponosni v marsikaterem mestu.

Scopolijeva naravna dediščina Slovenije
V desetletju med letoma 2010 in 2020 obeležujemo 250 let izida prvih znanstvenih del o naravi Slovenije, delo Ioannesa A. Scopolija, ki je najplodnejši del svojega življenja preživel na ozemlju vojvodine Kranjske. Tako so nastali prvi popisi rastlinstva (1760), žuželk (1763) in ptic (1769). Scopoli je opisal številne za znanost nove vrste rastlin, žuželk in ptic prav z ozemlja Slovenije, ki je po njegovi zaslugi kot »locus classicus« mnogih vrst dobila svoje mesto v svetovni naravni dediščini. S svojim delom in mednarodno vpetostjo je Scopoli že v 18. stoletju povedel slavo vojvodine Kranjske, današnje Slovenije, po vsej Evropi. Obletnica odpira kulturno-zgodovinski pomen Slovenije in njene biotske pestrosti v luči svetovne naravne dediščine ter njeno ohranjanje danes, 250 let kasneje.