Najhujša je slepota duha

Objavljeno: 8. 10. 2020 ob 7:49 - posodobljeno: 8. 10. 2020 ob 9:33 | Damijan Bogataj

Na današnji osmi oktober tudi v Sloveniji obeležujemo svetovni dan vida. Ob tej priložnosti je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije objavila posebno poslanico, s katero opozarjajo na pereče probleme vseh, ki slabo vidijo. Avtor poslanice je Evgen Bavčar, svetovno znani umetnik, fotograf in ljubitelj vsega lepega.

Metka Pavšič v predstavi "Ne bojim se ne hudiča, ne biriča!" - Pregon tihotapke Melhiorce / fototeka Mestnega muzeja Idrija - foto: Bojan Tavčar

Ob stoletju delovanja v dobro za slepe bi želel, da bi nam slovenski sobratje v jeziku in kulturi dovolili, predvsem pa omogočili, da smo lahko tudi po slovensko slabovidni, slepi in nepopolni, kot vsi drugi, ter smo tako nepogrešljivi del enega in istega narodnega telesa.

EVGEN BAVČAR

filozof, fotograf in borec za pravice slepih

Slepota ni tema, ampak le oblika osamljenosti, zato bodimo združeni vsi skupaj, taki in drugačni, v uresničevanju svojih človeških možnosti v obrambi nam vsem skupnega slovenskega aktivnega hrepenenja.

Sedmega novembra bo preteklo natančno sto let, kar sta v Ljubljani Franc Dolinar in Alojz Levec ustanovila Društvo za podporo slepim. Takrat se ta iskrena entuzijasta nista zavedala, kako pomembne posledice za usodo slepih bo imela njuna ideja. S tem se začne združevanje slepih, izmenjava izkušenj, iskanje možnosti za izobraževanje, torej za opismenjevanje slepih, skratka začetek socialne emancipacije slepih. »Čeprav so tovrstna združenja že obstajala pri številčnejših narodih, Slovenci z omenjenim dejanjem ne zaostajamo veliko za Evropo. Takrat se začne težka in dolgotrajna borba za enakopravnost slepih, za zasluženo luč skozi delo, kot so pravili prvi prijatelji slepih, to pa pomeni tudi začetek organiziranega boja proti ideologiji popolnosti, ki jo moramo še vedno voditi ljudje drugačnosti, ki nam je bila odvzeta svoboda v vizualnem zaznavanju s posebnimi potrebami. Pri tem nam prav nič ne pomaga dejstvo, da je že toliko filozofov ugotovilo, da smo vsi ljudje bratje v skupni usodi, vsi smo umrljivi in podvrženi zakonu časa,« je v poslanici zapisal Evgen Bavčar ter dodal, da slovenski narod ni vedno prežemala etika Antigone, grške junakinje, ki je svojega slepega očeta Ojdipa zvesto pospremila na Kolon, da je lahko umrl kot človek v dostojanstvu, ki gre vsakemu človeškemu bitju.

»Ob tem bi se rad spomnil vseh tistih delavcev v okviru Zveze slepih, ki so verjeli v poslanstvo Antigone in poskušali uveljaviti pravico slepih do lastne besede, do izražanja svojih specifičnih problemov, skratka tistih, ki še danes mislijo in se borijo zoper tišino, v katero so nas prisilila mračnjaštva stoletij. Pri tem se moram spomniti tudi na tiste velikane človeškega duha od Heraklita, Aristotela do Cicera, Denisa Diderota in Isaaca Newtona, ki so s svojim plemenitim delovanjem pripomogli do začetka opismenjevanja slepih z Valentinom Haouxom in Louisom Brailleom in s tem povsem drugače, bolj človeško, pristopali do nas, ljudi drugačnosti in ponižne nepopolnosti, ki pa kot zavest takega stanja odpira pot k boljšemu jutrišnjemu človeku, k njegovemu vključevanju v družbo. Izraz inkluzija ni vedno preveč prikladen, saj smo slepi vključeni, smo del družbe že od nekdaj, vključevanje pa naj bi pomenilo bolj to, da nas sprejmejo kot različne, kot tiste, ki po različnih položajih invalidnosti anticipiramo skupno usodo, se pravi, smrtnost v bibličnem smislu, drugače povedano, eksistenčno krhkost v začasju, ki je naš skupen dom. V tem smislu bi ob stoletju delovanja v dobro za slepe želel, da bi nam slovenski sobratje v jeziku in kulturi dovolili, predvsem pa omogočili, da smo lahko tudi po slovensko slabovidni, slepi in nepopolni, kot vsi drugi, ter smo tako nepogrešljivi del enega in istega narodnega telesa.«

Po dostopnih podatkih ima v Sloveniji hude okvare vida od 8.000 do 10.000 ljudi, resnejše okvare pa celo od 30.000 do 40.000 ljudi. 

Obsežno poslanico ob svetovnem dnevu vida je Evgen Bavčar zaključil s slovitim Louisom Borgesom, ki pravi, da slepota ni tema, ampak le oblika osamljenosti, zato bodimo združeni vsi skupaj, taki in drugačni, v uresničevanju svojih človeških možnosti v obrambi nam vsem skupnega slovenskega aktivnega hrepenenja.

Približno 285 milijonov ljudi po vsem svetu je slepih in slabovidnih: 39 milijonov ljudi je slepih in 246 milijonov slabovidnih (z resno ali zmerno okvaro vida).

Metka Pavšič v predstavi "Ne bojim se ne hudiča, ne biriča!" - Pregon tihotapke Melhiorce / fototeka Mestnega muzeja Idrija - foto: Bojan Tavčar

Med kulturnimi ustvarjalci z okvaro vida je tudi Idrijčanka Metka Pavšič, ki se že vrsto let posveča predvsem glasbenemu in gledališkemu poustvarjanju. Zelo odmevna je njena nedavna uprizoritev monodrame o Melhiorci, tihotapki živega srebra in čipk iz Šebrelj. Načrtovane predstave na grajskem dvorišču so morali organizatorji zaradi slabega vremena seliti v dvorano glasbene šole na podstrešje idrijskega gradu. Predstavo so lahko spremljali tudi gledalci z okvaro vida, saj so organizatorji pred pričetkom slepim in slabovidnim omogočili ogled kostumov in scene, pred predstavo pa so prebrali še zvočni uvodnik, v katerem so bili podrobno predstavljeni prizorišče, kostumi in potek predstave. 

Metka Pavšič je ob tem povedala, da »se je ta predstavitev pred pričetkom predstave izkazala za zelo koristno tudi za gledalce brez okvare vida. Mnogi v površnosti spregledajo kako podrobnost in prav je, da jih na to opozorimo. Tako niso prezrli recimo luknjice na eni izmed nogavic, zanimivih čevljev, simbolike rdečega madeža na sceni, ki predstavlja tako cinabaritno rudo kot tudi kri, …«.

Predstavitev pred pričetkom predstave se je izkazala za zelo koristno tudi za gledalce brez okvare vida. Mnogi v površnosti spregledajo kako podrobnost in prav je, da jih na to opozorimo.

METKA PAVŠIČ

igralka