Na Radiu Slovenija brali knjigo Jožeta Felca

Objavljeno: četrtek, 25. 3. 2021 ob 8:57 | Spletno uredništvo

Radio Slovenija se je na tretjem programu Ars v sredo, 24. marca zvečer, v oddaji Literarni nokturno poklonil pokojnemu pisatelju Jožetu Felcu. Dramska igralka Mira Sardoč je prebrala odlomek iz knjige Sova v krošnji, ki je leta 1999 izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

joze-felc-25-3-21-2.jpg

Čas dogajanja tega romana je postavljen v obdobje od konca druge svetovne vojne, do sredine 90. let prejšnjega stoletja. Kraji pa so avtorju domači bližnji trg (Idrija) ter njegova okolica z grapami in dolinami. Glavni protagonist je zdravnik Alfonz Kodelja, ki po desetletjih dela skozi družbene spremembe časa in okolice, svoj končni dom najde v domačem domu starejših. Tako smo priča vzponom in propadom zmagovalcev nekega časa, industrializaciji ter njenim pozitivnim ter tudi negativnim posledicam. V ospredju pa vedno ostaja zgodba ljudi, ki te spremembe prinašajo in doživljajo. O glavnem liku, doktorju Kodelji je Helga Glušič v spremni besedi zapisala: …trški zdravnik, Kodelja, ki je »navzven trmoglav, navznoter pa rahel človek«. … se podoba trškega življenja z zdravnikovim notranjim pogledom na preteklost, to je potek dogajanj preteklih desetletij, ki jih opisujejo vzporedna poglavja, dopolnjuje z globinskim orisom, kakršen nastaja v razmišljanju mogočne in vzvišene zdravnikove osebe v stanju njegovega postopnega duševnega in telesnega usihanja«.

Radijsko oddajo Literarni nokturno, v kateri je odlomek iz knjige Sova v krošnji prebrala dramska igralka Mira Sardoč, so na nacionalnem radiu posneli leta 2001. Za glasbeno opremo je poskrbel Marko Stopar, tonski mojster je bil Zoran Crnkovič. Oddaja je nastala pod režijskim vodstvom režiserke Irene Glonar.

 

S klikom na fotografijo spodaj si lahko posnetek oddaje zavrtite tudi na vašem računalniku.

Jože Felc, ki je živel med letoma 1941 in 2010 je bil zanimiva in mnogostranska osebnost. Rodil se je v rudarski družini v Spodnji Idriji, študiral na ljubljanski medicinski fakulteti in postal nevropsihiater. Več kot 40 let je bil zaposlen v idrijski psihiatrični bolnišnici. Bil pa je tudi pisatelj in pesnik; objavljal je v Mladih potih, Naši sodobnosti, Idrijskih razgledih, Idrijskih novicah in reviji Kaplje, ki jo je tudi sourejal. Napisal je vrsto odmevnih romanov in zbirk kratke proze. Za svoje literarno delo je prejel več nagrad, po njem pa se imenuje tudi ena od ulic v predmestju Spodnje Idrije. Založba Bogataj je letos napovedala izid njegove zadnje knjige, ki jo je napisal po odhodu iz Idrije v Celje. Na svet zavoda Psihiatrična bolnišnica Idrija je skupina intelektualcev naslovila pobudo, da bi po Jožetu Felcu poimenovali to osrednjo psihiatrično zdravstveno ustanovo na Primorskem in Notranjskem. Odločitev sveta zavoda še ni znana.

joze felc-25-3-21-11.jpg

Odlomek iz knjige

»V trgu so Marušo sprejeli čisto drugače kot mene. Prav gotovo je morala vedeti za moja kriva pota.

Za mojo nezvestobo, se je ta samo na videz mehki in blagi človek tako rekoč sesedel v blato lastne pokvarjenosti. Spomnil se je neke misli znamenitega Šimunovića, ki jo je ta nekoč na predavanju rekel mladim akademikom. Rekel je: »Svet je lep zato, ker je tako protisloven. Samo na svetu se dobrota in sovraštvo združujeta v igri, ki vsebuje kali ljubezni. Če so kje nebesa, takšnega čudeža ne premorejo, kajti v tem občestvu naj bi bile zbrane samo dobrota, privrženost, plemenitost, vera, pobožnost. In če je kje pekel, je tudi neznansko bolj enoličen kot zemskost, kajti tam se zabava sovraštvo z zlom, pokvarjenost z goljufijo. Ljubite življenje, ki ga živite, kolegi moji. Samo zemsko življenje omogoča ljubiti. Nebesa in pekel so po mojem dolgočasne pokrajine«.