Na današnji dan se spominjamo Zorka Prelovca

Objavljeno: 11. februarja 2020 ob 13:00 / posodobljeno: 11. februarja 2020 ob 13:08

Na fasado rojstne hiše Zorka Prelovca v Idriji na Prelovčevi ulici, kjer danes v pritličju deluje Optika Vogrič, so leta 1951 pritrdili spominsko ploščo z napisom, da se je v tem poslopju 11. februarja leta 1887 rodil Zorko Prelovec. Staro hišo so podrli in na istem mestu postavili novo, spominska plošča pa je ostala ista in ta še danes opominja mimoidoče na kraj in datum rojstva uglednega skladatelja.

Na današnji 11. februar se je leta 1887 v Idriji rodil glasbenik in skladatelj Zorko Prelovec (1887–1939). V slovensko narodno zavest se je vtisnil kot vplivni zborovodja in ustvarjalec vokalne glasbe, predvsem zborov in samospevov.
Z glasbo se je ukvarjal od mladih nog. V dijaških letih se je navdušil nad violino, ki jo je igral v dijaških orkestrih. Nekaj orkestrov je v teh letih tudi ustanovil ter vodil pevske zbore. Zaradi težkih življenjskih okoliščin se je moral odreči študiju glasbe na Dunaju, tako da se je večji del življenja ukvarjal z glasbo kot samouk. Nanj sta najverjetneje vplivala skladatelj in organist kapiteljske cerkve v Novem mestu Ignacij Hladnik ter orglar in zborovodja Ivan Pogačnik v Idriji.
V Ljubljani si je pridobil nekaj izkušenj v zboru Glasbene matice pod taktirko Mateja Hubada, ki mu je bržkone pomagal tudi pri tem, da si je razširil zborovska glasbena obzorja. Na tem področju se je Prelovec v nadaljevanju vidneje udejstvoval v vlogi zborovodje Zbora društva Merkur in v letih med 1910 in 1935 kot vodja zbora Ljubljanski zvon. Mnogi glasbeniki so bili prepričani, da je bila prav Prelovčeva zasluga, da je ta zbor umetniško izrazito napredoval. Z Ljubljanskim zvonom je koncertiral na ljubljanskih odrih ter drugod po Sloveniji in po takratni Jugoslaviji. Leta 1922 je postal prvi pevovodja Zveze slovenskih pevskih zborov.
Ukvarjal se je tudi s publicistiko. Na njegovo pobudo je Pevsko društvo Ljubljanski zvon leta 1920 začelo izdajati slovenske zborovske novitete, leta 1925 pa še mesečnik Zbori, ki ga je Prelovec urejal do leta 1934. 

Avtor: Maia Juvanc

Zbirka idrijskih ljudskih pesmi za moški in mešani zbor je leta 1997 izšla pri idrijski Založbi Bogataj

Na fasado rojstne hiše Zorka Prelovca v Idriji na Prelovčevi ulici, kjer danes v pritličju deluje Optika Vogrič, so leta 1951 pritrdili spominsko ploščo. / vir foto: Google Street View

V Zborih so bila predstavljena posvetna in cerkvena dela večine pomembnih slovenskih, hrvaških in srbskih skladateljev. V izdaji Zborov so izšla tudi Prelovčeva dela (16 zborov in samospevov). Od leta 1926 dalje je v okviru te revije izhajala književna priloga z razpravami, članki, dopisi, ocenami in poročili, ki jih je večinoma napisal Prelovec.
Kot skladatelj, je Prelovec obogatil slovensko pokrajino vokalne glasbe z mnogimi izvirnimi zborovskimi skladbami in samospevi. Posebej priljubljeni in cenjeni so njegovi moški zbori, v katerih baritonske solistične vloge odražajo značilno sentimentalnost Prelovčevega glasbenega stavka. Priredil je številne slovenske narodne pesmi, ki jih je izdal v zbirkah Album za srednji glas s klavirjem in Šest narodnih za srednji ali nizki glas s klavirjem (1929). Med njegovimi priredbami narodnih pesmi najbolj izstopa in slovi Oj Doberdob. Leta 1908 je Prelovec izdal zbirko idrijskih narodnih pesmi. Nekatere njegove priredbe so izšle tudi po njegovi smrti. Ena izmed Prelovčevih najznamenitejših duhovnih skladb je uglasbitev Ave Marija za sopran, mešani zbor in orgle.
O življenju in delu Zorka Prelovca je v diplomski nalogi »Prelovčev rod in društvena dejavnost Zorka Prelovca« leta 2007 pisala Metka Jereb, desetletje pred njo pa se je v delo Prelovca poglobila tudi Snežana Lešnik.