Na današnji dan se je rodil in umrl France Bevk

Objavljeno: 17. 9. 2020 ob 7:34 - posodobljeno: 18. 9. 2020 ob 7:18 | Damijan Bogataj

Na današnji 17. september se spominjamo 130-letnice rojstva in 50-letnice smrti pisatelja Franceta Bevka. Za prvega v nizu tem jubilejem posvečenih dogodkov so poskrbeli v založbi Mladinska knjiga z izdajo obsežne knjige France Bevk - Od Pestrne do Čedermaca.

Naslov za knjigo je določil Boris Jukič, upokojeni dolgoletni direktor Goriške knjižnice Franceta Bevka in tudi sam literarni ustvarjalec, ki je za Bevkov album prispeval pregled pisateljevega življenja in izbor odlomkov iz njegovih literarnih del.

France Bevk se je rodil v Zakojci visoko nad Baško Grapo kot prvi izmed osmih otrok. Po osnovni šoli se je v Kranju učil za trgovskega pomočnika, po učiteljišču v Gorici je nekaj let poučeval. V prvi svetovni vojni je bil vojak na vzhodni fronti, po vrnitvi v domovino je kot novinar in urednik delal pri časopisih, kot so bili Slovenec, Večerni list in Mladika. Zaradi kulturno-politične dejavnosti so ga Italijani preganjali, bil je konfiniran, večkrat zaprt, iz zapora pa je po kapitulaciji Italije leta 1943 odšel naravnost v partizane. Po vojni je opravljal številne pomembne kulturne in politične funkcije, predvsem pa je neumorno pisal. Prvi spis, črtico Vstajenje, mu je objavil tržaški časopis Družinski prijatelj leta 1906.

Na leto je Bevk izdal tudi po deset knjig, bibliografi so jih našteli skupno 164, s ponatisi v zbranih in izbranih delih ter s prevodi vred pa okrog 230. Število zgolj povojnih izdaj, predvsem mladinskih del, se giblje okrog sto, izšli pa so v nakladi nad milijon izvodov in pol.

Že dopoldne bo Založba Bogataj na osnovni šoli v Cerknem predstavila knjigo avtorice Natalije Šimunovič in ilustratorke Katerine Kalc »Štirje letni časi ali kako je Jesenček iskal zimo«, ki je namenjena otrokom in je izšla v počastitev jubileja. Tradicionalna nedeljska proslava pred Bevkovo hišo v Zakojci je zaradi epidemije odpovedana.

Pisatelj med bralci

France Bevk s pesnico Andrejko Jereb

Vidim jo, kako čepe okopava, pleve ali žanje na štirih njivicah v bližini hiše, v lazah na gmajni, a največkrat na sosedovem polju. Da nisem bil doma v napotje, me je pogosto jemala s seboj na dnino. Ob njivi je pogrnila odejico na trato, ki je ležala v senci kakega grma ali skale, in me posedla na njo … Mati mi je metala polžje kajžice, ki sem jih hranil kot zaklad, včasih mi je vrgla kak zarjavel gumb, ki ga je našla na njivi, nekoč celo star krajcar.

Urška Perenič

Boris Jukič

Marija Mercina

Nela Malečkar

Prirojeno veselje do pripovedovanja; imam ga morda od prednikov, ki so v samoti mnogo razmišljali in čustvovali, se oplajali z domišljijo. Ta je tudi meni že v mladih letih ustvarjala podobe, ki sem jim skušal vdihniti obraz nepotvorjene resnice.

FRANCE BEVK

»France Bevk je črpal iz lastnih izkušenj in ustvaril umetniški lok literarnih del od socialnega boja za življenjsko preživetje posameznika do nacionalnega prizadevanja za jezikovni in kulturni obstanek naroda in njegovega jezika, od zgodbe o nebogljeni deklici, ki mora skozi grozo otroškega boja za preživetje, do vratolomne diplomacije župnika intelektualca, od povesti o daleč prezgodaj zoreči deklici mamici, strašljivi podobi otroštva in življenja v hribovskih samotah in revščini, do romana, ki mu lahko rečemo visoka pesem slovenske književnosti, od Pestrne torej do Kaplana Martina Čedermaca,« je na predstavitvi knjige dan pred jubilejem v Ljubljani povedal Boris Jukič.

Največja dragocenost albuma je po mnenju Nele Malečkar, urednice pri Mladinski knjigi, v tem, da je povezal institucije, ki skrbijo za Bevkovo zapuščino in tako na enem mestu zbral največ slikovnega gradiva o njegovem življenju in delu doslej in med temi je tudi idrijski mestni muzej. Ob novih tekstih o Bevkovi literaturi in spominskih pričevanjih so še posebno zanimivi prvič objavljeni drobci iz obsežne korespondence z njegovimi otroki iz zakonskih in nezakonskih zvez ter še neobjavljene fotografije, ki razkrivajo Bevka kot človeka in ne le kot enega najpomembnejših povojnih pisateljev s številnimi političnimi in narodotvornimi funkcijami.Po mnenju literarne zgodovinarke Urške Perinič je Bevkovo temeljno delo trilogija »Znamenja na nebu« v treh knjigah. Gre za zgodovinski roman, ki ga je treba brati kot metaforo dogajanja na Tolminskem. Avtor nam v njej skozi več generacij junakov pripoveduje zgodbo in s to trilogijo smo Slovenci dobili pravo rodbinsko sago. »Če hočemo razumeti Bevka, moramo najprej razumeti prostor in čas, v katerem je pisatelj ustvarjal,« je na tiskovni konferenci v Ljubljani povedala Urška Perenič.

Življenjski in literarni Bevkov portret so v monografiji poleg Jukića sestavili še Vladka Tucovič Sturman, Alenka Puhar, Marija Mercina, Urška Perenič, Krištof Jacek Kozak, Kristina Brenkova, Andrej Budal, Miroslav Košuta in Željko Kozinc.

Na današnjo obletnico rojstva in smrti se bodo Francetu Bevku v Novi Gorici poklonili z bralno uprizoritvijo »Dejanje priznam. Ali kriva nisem!« po konceptu in v režiji Tereze Gregorič. Bralno uprizoritev bo dopolnila okrogla miza, na kateri bodo sodelovali avtorja prispevkov monografije Marija Mercina in Krištof Jacek Kozak ter Irena Škvarč, direktorica Goriške knjižnice Franceta Bevka, kjer so pripravili razstavo o Bevkovem življenju in delu »V preseku: V tvoj spomin je moje ime«.

Že dopoldne bo Založba Bogataj na osnovni šoli v Cerknem predstavila knjigo avtorice Natalije Šimunovič in ilustratorke Katerine Kalc »Štirje letni časi ali kako je Jesenček iskal zimo«, ki je namenjena otrokom in je izšla v počastitev jubileja. Dan pozneje bo France Bevk v Novi Gorici na koncertu za mlade »Pesmi in življenje!« občinstvu predstavljen kot pesnik, v soboto pa pripravljajo »Sprehod ob dediščini Ljubke Šorli in Franceta Bevka«. Tradicionalna nedeljska proslava pred Bevkovo hišo v Zakojci pa je zaradi epidemije odpovedana.

France Bevk je črpal iz lastnih izkušenj in ustvaril umetniški lok literarnih del od socialnega boja za življenjsko preživetje posameznika do nacionalnega prizadevanja za jezikovni in kulturni obstanek naroda in njegovega jezika, od zgodbe o nebogljeni deklici, ki mora skozi grozo otroškega boja za preživetje, do vratolomne diplomacije župnika intelektualca, od povesti o daleč prezgodaj zoreči deklici mamici, strašljivi podobi otroštva in življenja v hribovskih samotah in revščini, do romana, ki mu lahko rečemo visoka pesem slovenske književnosti, od Pestrne torej do Kaplana Martina Čedermaca.

BORIS JUKIČ