Moje pismo starostniku ob praznikih

Objavljeno: četrtek, 17. 12. 2020 ob 9:19 | Avtorica besedila: Romana Kokošar

Na pobudo Mladinskega centra Idrija, točneje njegovega Mobilnega centra - MiCI, smo na Gimnaziji Jurija Vege Idrija pristopili k projektu dopisovanja mladih s starostniki.

Pisma starostnikom – spodbujanje k srčnosti in aktivni udeležbi v družbi

»Zdi se nam pomembno, da mlade spodbujamo k srčnosti in aktivni participaciji v družbi, hkrati pa tako osrečimo starostnike, ki so bili skozi življenje navajeni prejemanja pisem, danes pa je to skoraj že zamrlo. Še posebej pa jim v teh časih primanjkuje stikov,« je v vabilu k sodelovanju zapisala Dijana Čataković.

Prepričani smo, da je bil namen dosežen. Najlepše pa je, da se bo morda to dopisovanje nadaljevalo, saj so dopisovalci navedli tudi svoj naslov. Ena od dijakinj je že izrazila željo, da bi poleg že oddanega pisma napisala še posebno voščilnico oziroma nadaljevala z zasebnim dopisovanjem, druga je razmišljala, da bi za dopisovalko spekla piškote, marsikateri od njih pa si je najbrž zaželel videti, morda obiskati osebo, ki ji je v tem predprazničnem času s svojim pismom olajšal ta čudni karantenski vsakdan.

Sodelujoča pri tem projektu MiCI, Dijana Čataković, se je povezala z Domom upokojencev Idrija, kjer so poskrbeli za stik s starostniki, ki so želeli sodelovati. Željo po dopisovanju je izrazilo tudi 27 dijakov in dijakinj naše šole. Vsak od njih je na svoj način napisal pismo, v katerem je po priporočilu pobudnikov opisal, kako kot mladostnik doživlja današnje čase, kako vidi in čuti ta svet ter kako je biti mlad v tem posebnem letu 2020.

Zdi se nam pomembno, da mlade spodbujamo k srčnosti in aktivni participaciji v družbi, hkrati pa tako osrečimo starostnike, ki so bili skozi življenje navajeni prejemanja pisem, danes pa je to skoraj že zamrlo. Še posebej pa jim v teh časih primanjkuje stikov.

DIJANA ČATAKOVIĆ

sodelujoča pri projektu MiCI

Najboljše pri tem pisanju pa je bilo ravno to, da je bilo vsako pismo namenjeno v intimno branje zgolj konkretnemu naslovniku. Včasih je bila pismu priložena fotografija, včasih tudi ilustracija. Zapis v lepi pisavi ali zgolj z večjimi črkami pa je olajšal branje.

Poleg dijakov in dijakinj gimnazije je pri projektu sodelovalo še enajst drugih udeležencev, ki so jih nagovorili preko Facebooka. Dve pismi sta bili napisani celo v italijanščini oziroma bosanščini.