Mineva 222 let od smrti Giacoma Casanove

Objavljeno: 4. 6. 2020 ob 20:25 - Avtor: spletno uredništvo

Na današnji 4. junij je leta 1798 na Češkem umrl znameniti Giacomo Casanova. V zgodovino se je zapisal kot pustolovec in pisatelj, pesnik, filozof, diplomat in znanstvenik. Njegova avtobiografija »Zgodba mojega življenja« velja za eno najpomembnejših temeljnih del za razumevanje življenja ljudi 18. stoletja. Lansko leto je pri idrijski Založbi Bogataj izšla knjiga dr. Marije Kacin o povezavah med Casanovo in Žigo Zoisom, v kateri je avtorica na podlagi novo ugotovljenih zgodovinskih dejstev razkrila in dokazala povezanost obeh zgodovinskih osebnosti.

Giacomo Casanova se je pogosto podpisoval s psevdonimi, primer sta prevzeto materino ime, grof Farussi, pa tudi kot Chevalier de Seingalt, Jacques Casanova de Seingalt. Sam je zapisal: »Abeceda je last vsakogar; tu ni dvoma. Vzel sem osem črk in jih premetal tako, da sem dobil Seingalt. Tako oblikovana beseda mi je bila všeč in sem jo posvojil za svoj vzdevek …«

Bil je eden najbolj izobraženih in razgledanih ljudi svojega časa, saj je govoril vse takratne evropske jezike in bil podkrepljen z znanjem filozofije. Imel je znance in prijatelje v najvišjih slojih takratne družbe. Ogromno se je selil iz države v državo in vsepovsod je bil dobrodošel gost, katerega pripovedovanju spominov so radi prisluhnili. Danes ga poznamo predvsem kot legendarnega ljubimca in osvajalca ženskih src. Bil je sodobnik zgodovinskih razsvetljencev, z nekaterimi kot so Voltaire, Goethe in Mozart pa je tudi sodeloval. Stike je imel tudi z evropskimi kraljevimi družinami, papeži in kardinali.

Abeceda je last vsakogar; tu ni dvoma. Vzel sem osem črk in jih premetal tako, da sem dobil Seingalt. Tako oblikovana beseda mi je bila všeč in sem jo posvojil za svoj vzdevek …

 

GIACOMO CASANOVA

Z Žigo Zoisom se je Giacomo Casanova seznanil v Trstu, kjer je imel znameniti slovenski razsvetljenec in mecen svojo filialo. V Pragi so ohranjena pisma, ki dokazujejo njuno znanstvo. A je bilo to, po prepričanju dr. Marije Kacin, povsem nesimetrično. Casanova si je prizadeval za naklonjenost Zoisa vse dokler je od te povezave imel koristi. Sam se je namreč ukvarjal z vohunjenjem. V Benetke je redno pošiljal vohunska poročila in bil zato tudi plačan. Po njegovem izgonu je sledila amnestija in sporočilo o preklicu kazni je Casanovo dohitela prav v Trstu. Iz zgodovinskih virov je raziskovalka dr. Marija Kacin razkrila tudi to, da se je Casanova mudil tudi v Gorici in da se je zanimal za živo srebro iz Idrije.

Knjiga Žiga Zois, Casanova in Trst je tako med strokovno kot tudi laično javnost naletela na veliko zanimanje. Najuspešnejšo predstavitev je založba organizirala v Trstu, kjer so na svečanem srečanju avtorici v dvorani častitljivega Narodnega doma čestitali številni prijatelji in ljubitelji kulturne ustvarjalnosti. Obsežen program predstavitev je bil ob izbruhu korona krize prekinjen. Založba bo nove predstavitve pripravila takoj po izboljšanju zdravstvenih razmer v širši regiji.