ČAS IN LJUDJE

Matej Cigale iz Lomov na cesarski Dunaj

Objavljeno: četrtek, 2. 9. 2021 ob 15:44 | Spletno uredništvo

Na današnji 2. september se je leta 1819 v Lomeh pri Črnem Vrhu nad Idrijo rodil Matej Cigale, ki se je v zgodovino Slovencev zapisal kot jezikoslovec in pravnik. Umrl je 20. aprila 1889 na Dunaju.

Njegov oče Jožef Cigale je bil polgruntar, mati pa Neža Tominec. Osnovno šolo je obiskoval v Črnem Vrhu do leta 1830, glavno šolo v Idriji do leta 1833, gimnazijo in licej v Gorici pa do leta 1841. Nato je stopil v bogoslovje v Ljubljani, kjer je ostal eno leto. Potem je eno leto študiral pravo v Gradcu, tri leta na Dunaju do leta 1846 pa služboval kot sodni pripravnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Kasneje je postal urednik prvega slovenskega političnega lista Slovenija, ki je pričela izhajati v Ljubljani prve dni julija 1848. Na Bleiweisov predlog je bil sprejet v urad pravosodnega ministrstva na Dunaju, kjer so prevajali državne zakone v vse avstrijske jezike. Tam je ostal do smrti.

Matej Cigale se je zanimal za jezikoslovje že na liceju v Gorici, kjer je bila stolica za slovenščino. V bogoslovju je študij slovanskega jezikoslovja še poglobil, in sicer iz osebnega zanimanja ter pod vplivom tedaj mogočne ideje o slovanski vzajemnosti. V Ljubljani je bil, ko je urejal Slovenijo, odbornik Ljubljanskega slovenskega društva, kateremu je predsedoval Bleiweis. Namen društva je bil omikanje in razširjevanje slovenskega narečja po vseh mogočih in po ustavi dovoljenih potih.

Na Dunaju je bil član državne komisije za juridično-politično terminologijo za slovanske jezike Avstrije. Komisijo je izdala nemško-hrvatsko, srbsko in slovensko terminologijo. Matej Cigale je obdelal slovenski del Slovenische juridiseh–politisehe Terminologie. Poslovenil tudi tudi zakonsko pravo in rudniški zakon. Leta 1854 so mu poverili sestavo nemško-slovenskega slovarja. V avgustu 1853 je jezikoslovec Miklošič pisal Bleiweisu o potrebi takega slovarja. Bleiweis je nato v začetku leta 1854 omenil zadevo slovarja idrijskemu rojaku, škofu Wolfu. Ta je misel sprejel in dal na razpolago denar, potreben za ureditev in natis nemško-slovenskega in slovensko-nemškega slovarja. Za urednika je Bleiweis predlagal Mateja Cigaleta, ki je delo sprejel. Slovar Deutsch-slovenisches je izšel leta 1860 v dveh delih in obsega več kot 2.000 strani.

navednice-modre_edited.png

Cigale je stvaritelj vsega dozdanjega pravniškega in v mnogih strokah tudi dozdanjega znanstvenega jezika našega. Cigale je s svojimi lepimi deli in modrimi sveti neizmerno vplival na ves razvoj književne slovenščine.

Fran Levec, Ljubljanski zvon, 1889

Matej Cigale, slovenski pravnik, jezikoslovec in prevajalec, je bil eden tistih, ki se je vseživljenjsko ukvarjal z oblikovanjem novih terminov in postavil temelje slovenski pravni terminologiji ter slovenskemu strokovnemu jeziku nasploh. Leta 1880 je izdal slovar Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča, kjer je zajeta terminologija kar 24 različnih strok, prelomno pa je bilo njegovo največje delo pred tem: obsežen nemško-slovenski slovar leta 1860.

matej-cigale-2-9-2021-5.jpg

Mateju Cigaletu so leta 1894 v Črnem Vrhu postavili spomenik, na katerem je več izrekov. Med njimi sta dva pomembna. Prvi je Cigaletov citat Kar zrak stvarem, je narodom narodnost, v drugem pa Navratil poudarja Cigaletov pomen: Jeden poglavitnih stebrov mile slovenščine in jeden največjih dobrotnikov slovenskemu ljudstvu.

Ta spomenik in spomenik, postavljen dr. Francetu Lampetu, so leta 1934 Italijani hoteli odstraniti, a je takratni župnik oba dal prestaviti z javnega prostora na bivše pokopališče znotraj cerkvenega obzidja. Leta 1967 je turistično olepševalno društvo sporazumno z župnijo dalo prenesti oba spomenika v park sredi vasi, kjer stojita še danes.