Marija Kacin pripeljala Zoisa v Gorico

Objavljeno: 6. februarja 2020 ob 12:50 / posodobljeno: 6. februarja 2020 ob 11:45

Pritlična dvorana imenitnega nekdanjega Trgovskega doma v Gorici, ki ga je zasnoval sloviti arhitekt Maks Fabiani, je bila v sredo, 5. februarja, prizorišče osrednjega kulturnega dogodka Knjižnice Damirja Fiegla ter Slavističnega društva Trst – Gorica – Videm pred skorajšnjim praznikom kulture. Publika je z zanimanjem prisluhnila predstavitvi knjige Žiga Zois, Casanova in Trst, ki je izšla pri idrijski Založbi Bogataj.

Avtor: Danijel Vončina

Luisa Gergolet, direktorica Slovenske knjižnice Damir Feigel Gorica, avtorica knjige dr. Marija Kacin in ugledna profesorica dr. Marija Pirjevec

Doslej malo znana zgodba o povezavah med slavnim Giacomom Casanovo in Žigo Zoisom je ob nizanju zanimivih novosti iz zgodovine prikovala na stolice sodobno urejene male dvorane res zavzeto poslušalstvo. Uvodoma je zbrane pozdravila direktorica knjižnice Luisa Gergolet, ki si iskreno prizadeva za organizacijo zanimivih kulturnih dogodkov, saj je knjižnica v vsakem kraju kulturno središče ljudi, ki tam živijo. To prav gotovo velja tudi za Slovence v Gorici, ki so sicer državljani Italije, a ob tem ponosno povedo, da so tudi Slovenci.

Slovenec je bil po materini strani tudi v zadnjem času opevani Žiga Zois, ki je umrl pred natanko 200 leti. Po kraju rojstva je bil Tržačan, saj si je njegov oče to mesto izbral za eno od središč svojega poslovnega imperija. Rodbina Zois ni imela plemiških korenin. Po sedaj znanih ugotovitvah dr. Marije Kacin so predniki Žige Zoisa prišli v predmestje Benetk kot dninarji. Vendar pa navkljub življenju v uboštvu in v vsakodnevni borbi za preživetje niso izgubili volje in upanja na boljše čase. Predniki Žige Zoisa so s pridnim delom, zavzetostjo, doslednostjo in iznajdljivostjo obogateli. Zavedali so se, da je ključ do ugleda in uspešnih poslov skrit v znanju. Zato je Žigov oče hotel za vse tri sinove poskrbeti na kar se da najboljši način, tako da bi si pridobili izobrazbo. Njegova namera, da sinove pošlje v najuglednejše plemiške zavode, kjer so se mladi plemiči izobraževali, se ni uresničila.

Temelj Zoisovega delovanja je bilo znanje, ki ga je pridobil v mladosti, in spoznanje, da imajo tudi mali narodi pravico do svojega jezika in razvoja avtohtone kulture.

dr. Marija Kacin

Rodbina Zois si je plemiški naslov namreč pridobila z veliko donacijo državni blagajni. Ti so jim nato plemiški naslov podelili, a so ob tem naleteli na hudo nasprotovanje stoletnega plemstva. Predstavniki tega so trdili, da so »novopečeni« plemiči naslove preprosto kupili in zato tudi njihovi potomci niso upravičeni do enake izobrazbe, kot sinovi stoletnih plemičev. Vendar se oče Žige Zoisa ni vdal. Vse tri sinove je vpisal na zasebni »kolegio« v mestu Berbenno. Tam pa mladih plemičev niso vzgajali v tradicionalnih vrednotah stoletnega plemstva, ampak so jim odstirali nova in nova pota do znanja in uveljavljali sodobnejše poglede na svet, ljudi, vrednote in prihodnost družbe. To izobraževanje Žige Zoisa je pomembno vplivalo na njegovo prihodnjo pot in oblikovanje razsvetljenskega duha. Ko se je v kasnejših letih preselil v Ljubljano, je v palači na Bregu oblikoval krožek izvrstnih razumnikov, med katerimi so bili Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik, Jernej Kopitar in drugi. Spodbujal je uporabo slovenščine, pokrival stroške pri tiskanju slovenskih knjig in se v zgodovino Slovencev zapisal kot prvi mecen. »Temelj tega njegovega delovanja pa je bilo znanje, ki si ga je pridobil v mladosti, in spoznanje, da imajo tudi mali narodi pravico do svojega jezika in razvoja avtohtone kulture,« je zbranim na predstavitvi knjige v Gorici povedala avtorica raziskave dr. Marija Kacin.

Obsežen uvod na predstavitvi je prispevala ugledna profesorica dr. Marija Pirjevec iz Trsta. Poklonila se je avtorici raziskave in pri tem podčrtala njeno premočrtnost in neustavljivo voljo po raziskovanju in iskanju zgodovinske resnice. »Trst je od nekaj odpiral kulturna obzorja Slovencem. V 16. stoletju nam je s Trubarjem, ki je živel in deloval v Trstu, dal prvo slovensko knjigo. Iz Trsta je prihajal tudi življenjski impulz za odločilno poglavje slovenske posvetne književnosti v drugi polovici 18. stoletja prav z Žigo Zoisom,« je na predstavitvi knjige v Gorici poudarila dr. Marija Pirjevec.

Avtorica knjige dr. Marija Kacin se je ob podrobnem predstavljanju življenja v Trstu in ob povezavah med Casanovo in Zoisom zadržala tudi ob zgodovinskih podatkih o tem, da se je slavni Casanova zadrževal tudi v Gorici.

dr. Marija Kacin je lansko leto obiskala idrijsko gimnazijo, kjer je pred 100 leti maturiral njen oče Anton Kacin.

V času bivanja v tem mestu je režiral tudi gledališko igro, a je bil hudo nejevoljen zaradi težav z amaterskimi igralkami višjega družbenega sloja, saj so le-te imele težave s spominom in so si besedila zelo težko zapomnile. »Ob tem pa so bile te gospe še pretirano moralne,« kot je zapisal v enem od svojih pisem sam Casanova.

Prof. dr. Marija Pirjevec je svoj nastop sklenila z ugotovitvijo, da »Prešernov in Čopov vzpon v moderno evropsko kulturo ne bi bil mogoč brez zaslombe v razsvetljenski misli na področju jezika in književnosti«. Žiga Zois pa je bil osrednji lik in mecen pri razvoju le-tega.

Založnik Damijan Bogataj je publiki predstavil okoliščine nastanka tega knjižnega dela in poudaril, da dr. Marija Kacin ni le Goričanka in sedaj prebivalka Trsta. Njeno srce je še vedno v Idriji, odkoder se je kot sin rudarja v negotovi svet podal njen oče Anton Kacin. Spomin na uglednega rojaka v Idriji ohranjajo tudi s poimenovanjem Kacinove ulice in izdajo knjige, s katero avtorica na simbolni ravni nadaljuje delo očeta. Ta je namreč na maturi pred natanko 100 leti na sloviti Realki pisal esej prav o Žigi Zoisu. Sto let pozneje pa je v istem mestu izšla bogato opremljena raziskava njegove hčerke dr. Marije Kacin, ki postavlja nove standarde na področju proučevanja zgodovine osemnajstega stoletja.