Jožef Gnjezda je bil skladatelj in organist

Objavljeno: sreda, 3. 2. 2021 ob 15:25 | Spletno uredništvo

V Idriji je na današnji 3. februar leta 1875 umrl skladatelj in organist Jožef Gnjezda. S svojo ustvarjalnostjo je pustil globoko sled v zgodovini glasbe na Slovenskem.

Leta 1855 je odšel v Planino pri Rakeku, kjer je tri leta poučeval violino in klavir kneginjo na gradu Windischgrätzov. Na spodbudo kneginje se je odločil za nadaljnje izobraževanje v glasbi in je po njenem priporočilu dobil učiteljsko mesto v glasbenem zavodu Bua v Gradcu. Tu je od 1858 do 1861 študiral glasbo pri Josefu Retzerju v Musikschule des steiermarkischen Musikvereins in pri znanem skladatelju Anselmu Hüttenbrenmerju. Po smrti Antona Krašnerja se je marca 1861 vrnil v Idrijo in prevzel stalno službo mestnega organista, poučeval pa je violino tudi na rudarski ljudski šoli. 14 let je bil hkrati učitelj petja in orglanja na učiteljski pripravnici do njene ukinitve leta 1866.

Jožef Gnjezda se je rodil 6. marca 1838 v Idriji, umrl pa prav tako v Idriji, 3. februarja 1875. Njegov oče Janez je bil cerkovnikov pomočnik, mati pa Marija, ki se je pred poroko pisala Klemenčič. Po končani rudarski ljudski šoli v Idriji, ki jo je obiskoval od 1845 do 1949, mu je prvi pouk v glasbeni umetnosti ter igranju na violini in orglah posredoval učitelj in organist Anton Krašner. Ko je bil 31. maja 1852 v Idriji odprt pripravniški tečaj za učitelje na enorazrednicah, je bil Jožef Gnjezda med prvimi absolventi. Ker se je posebno odlikoval v glasbi, so ga obdržali na pripravnici še dve leti kot pomožnega učitelja petja in glasbe. 

Po smrti Antona Krašnerja se je Jožef Gnjezda marca 1861 vrnil v Idrijo in prevzel stalno službo mestnega organista, poučeval pa je violino tudi na rudarski ljudski šoli

Jožef Gnjezda je bil izredno sposoben glasbenik in glasbeni pedagog ter v širši javnosti znan po svojem umetniškem orglanju, zelo dobrem pevskem zboru in velikem orkestru. Napisal je več cerkvenih skladb, latinskih maš in preludijev za orgle. Kot posvetni skladatelj je zaslovel po svojih priredbah starih narodnih napevov in v Idriji ponarodelih skladbah Po polnoči odbije tri in Hribi moje domovine. Aktivno je sodeloval tudi pri delu idrijske čitalnice. Pri svojih 37 letih je umrl za vodenico.

Med njegovimi najbolj znanimi skladbami je pesem »Raduj, človek moj«, ki jo je leta 1983 posnel Slovenski oktet.