Je kulturna dediščina priložnost ali ovira?

Objavljeno: 24. 9. 2020 ob 15:28 | Avtorja: Urša Mihevc in Drejc Kokošar

V obširni raziskavi, ki smo jo izvedli v maju, smo v Društvu Idrija 2020 iskali odgovore prav na to vprašanje, ki se tako rado pojavi v povezavi s kulturno dediščino. Zanimalo nas je, kako prebivalci Idrijsko-Cerkljanske gledajo na dediščino. Jo vidijo kot gibalo ustvarjalnega in inovativnega ali pa kot zatohlo sivino, ki otožno kaže na nek čas, ki je minil? V raziskavi, ki je potekala v okviru projekta Kulturna dediščina kot poslovna priložnost, je sodelovalo kar 224 občanov iz občin Idrija in Cerkno.

foto: Idrija 2020

Kulturna dediščina Idrije in Cerknega je bila v preteklosti dobro raziskana, prezentirana in promovirana, redkokdaj pa je bila postavljena v kontekst podjetništva in razvoja novih produktov in vsebin na osnovi dediščine. Ravno zato smo v okviru projekta Kulturna dediščina kot poslovna priložnost v ospredje postavili ustvarjanje podpornega okolja za podjetništvo na področju dediščine, sem pa sodi tudi raziskava o potencialu kulturne dediščine med lokalnim prebivalstvom.

61 %

vprašanih kulturno dediščino vidi kot priložnost

9 %

vprašanih kulturno dediščino vidi kot breme

Kulturno dediščino večina prebivalcev vidi pozitivno, saj je večina prebivalcev Idrijsko-Cerkljanskega kulturno dediščino vrednotila pozitivno, 61 % pa jih je izpostavilo, da jo vidijo kot priložnost. Udeleženci raziskave so predvsem izpostavili potencial dediščine na področju podjetništva, turizma in kreativnih industrij. Relativno malo prebivalcev jo vidi kot breme (9 %), večinoma predvsem zaradi številnih pravil in omejitev pri gradnji in posegih.

Dober primer je Praznik idrijskih žlikrofov, ki je v nekaj letih zrasel v pomemben, mednarodno usmerjen festival. / foto: Kraftart

Knjižnica je po mnenju anketirancev najbolje delujoča dediščinska institucija. Na prvi pogled sicer precej presenetljiv je podatek, da kot najbolje delujočo dediščinsko institucijo znotraj lokalnega okolja ocenjujejo knjižnice. Najslabšo oceno je prejel Zavod za varstvo kulturne dediščine

6 %

vprašanih je menilo, da mora podjetništvo na področju kulturne dediščine prinašati dobiček

Knjižnica je po mnenju anketirancev najbolje delujoča dediščinska institucija. Na prvi pogled sicer precej presenetljiv je podatek, da kot najbolje delujočo dediščinsko institucijo znotraj lokalnega okolja ocenjujejo knjižnice, kar pa je verjetno tudi posledica tega, da so večini prebivalcev te tudi najbolj dostopne in poznane. Najslabšo oceno je prejel Zavod za varstvo kulturne dediščine, kar je verjetno povezano tudi z oceno dela prebivalstva, da je kulturna dediščina lahko tudi breme pri gradnji in posegih, obenem pa so omenjeno institucijo označili kot najmanj poznano, kar predstavlja še dodaten morebiten razlog za tako oceno.

Številne turistične poti so povezane tudi z ogledi dediščine. Za prebivalce idrijsko-cerkljanske regije je kulturna dediščina pri potovanju srednje pomembna, pri čemer se za obisk odločijo 1-2x letno na podlagi zgodovinskega pomena in izobraževalne vsebine.

V raziskavi pa smo tudi ugotavljali, ali mladi vidijo priložnost za podjetniško idejo na področju kulturne dediščine. Več kot tri četrtine anketirancev še ni razmišljalo o podjetništvu na področju kulturne dediščine, menijo pa, da bi se s številnimi ukrepi, kot so pregled dobrih praks in uspešnih zgodb, z organiziranjem izobraževalnih vsebin in delavnic ter nudenjem strokovnega mentorstva zanimanje za podjetništvo z omenjenega področja lahko bistveno izboljšalo.

Zanimivo je, da so anketiranci posredno izpostavili, da bi moralo podjetništvo na področju kulturne dediščine prinašati poleg ekonomskih še jasne pozitivne družbene učinke, saj je le 6 % anketirancev kot najpomembnejšega izpostavilo dobiček. Podjetništvo na področju kulturne dediščine sicer še vedno ostaja precej neprepoznavno, saj več kot tri četrtine anketirancev, starih do 35 let, o njem še ni razmišljalo.

V delu raziskave so sodelovali samo zaposleni v dediščinskih institucijah na območju občin Idrija in Cerkno. Med najpomembnejše delovno poslanstvo v okviru dediščinskega sektorja uvrščajo prenos znanja, spretnosti in veščin na nove generacije (94 %), vendar pa se to velikokrat ne izvaja v zadovoljivi meri zaradi nezadostne medsebojne povezanosti izobraževalnih institucij, dediščinskih ustanov, nevladnih organizacij in ustvarjalcev v vzgojno-izobraževalnem programu.

Zaposleni v dediščinskih institucijah ocenjujejo, da so pri veščinah in znanju najmočnejši na področju interpretacije dediščine, medtem ko marketing in razvoj produktov ocenjujejo kot najšibkejši področji poznavanja. Več kot tri četrtine zaposlenih v dediščinskih institucijah podjetništvo na področju kulturne dediščine vrednoti kot dejavnost s pozitivnimi učinki. Kot najpomembnejšo tržno dejavnost, ki bi jo dediščinske institucije morale v večji meri razvijati in izvajati, uvršča prodajo znanja skozi izobraževanja, delavnice in svetovanja ter prodajo turistične ponudbe. Med aktivnosti, ki naj bi imele najmočnejši vpliv na kulturno dediščino, uvrščajo turistične oglede in nastanitve.

foto: Mestni muzej Idrija

Raziskava je pokazala, da ima dediščina na Idrijsko-Cerkljanskem potencial in da jo večina prebivalcev ceni ter se zaveda njenega pomena za lokalno identiteto.

Raziskava je pokazala, da ima dediščina na Idrijsko-Cerkljanskem potencial in da jo večina prebivalcev ceni ter se zaveda njenega pomena za lokalno identiteto. Upamo, da se bo v prihodnje povečalo število prebivalcev, ki bo videlo tudi prednosti podjetništva na področju kulturne dediščine. To namreč ne prinaša samo ekonomskih učinkov, marveč tudi širše učinke na lokalno skupnost in predvsem na ohranjanje tako snovne kot tudi nesnovne dediščine.