Direktor Hidrie Holding Iztok Seljak je v ponedeljek, 15. januarja, v Berlinu nagovoril zbrane na poslovnem dogodku z naslovom »Slovensko-nemški gospodarski odnosi v zahtevnih časih«. Rdeča nit srečanja so bili glavni izzivi zelenega prehoda.
Objavljeno: četrtek, 18. december 2023 ob 6:58 | besedilo: spletno uredništvo I fotografije: arhiv Hidria, Matjaž Klemenc/UPRS
Kot ugotavlja Iztok Seljak ima Evropa velik strateški problem. Gre za padanje konkurenčnosti, ki je posledica popolnega pomanjkanja evropske geostrateške vizije in strategije. Po njegovem mnenju so, za razliko od naših glavnih konkurentov, Kitajske in ZDA, odločitve 27 različnih držav članic Evropske unije pogosto neproduktivni kompromisi. »Posledično hitro izgubljamo dosedanje globalno vodilne položaje. Delež Evrope v svetovnem BDP je s 30 % zdrsnil na 15 %, medtem ko je delež Kitajske v istem obdobju s 5 % zrasel na preko 20 %. Fokusirati se moramo na to, kaj moramo vsi skupaj spremeniti in narediti, da si izgubljene pozicije čim prej ponovno pridobimo,« je na srečanju, ki sta ga organizirali Slovensko-nemška gospodarska zbornica in slovensko veleposlaništvo v Nemčiji, poudaril Iztok Seljak.
V nadaljevanju nastopa je izpostavil tudi rešitve, ki bi jih morali uvesti v Evropi za uspešen razvoj gospodarstva »Upam si trditi,« je povedal na srečanju v Berlinu »da Sloveniji in Nemčiji te usklajenosti še zelo primanjkuje, medtem ko imata na primer Madžarska v EU in Kitajska kot njen ključni konkurent veliko višjo stopnjo fokusa, usklajenosti in navzkrižnega povezovanja vladne in poslovne strategije ter njihovega izvajanja.«
Iztok Seljak je bil na Berlinskem srečanju ključni govorec, skupaj s predsednico RS Natašo Pirc Musar, izvršnim direktorjem TÜV Nord Dirkom Stenkampom in izvršnim direktorjem Vzhodnega odbora nemškega gospodarstva Michaelom Harmsom.
Zavzel se je še za več sodelovanja za prebojne inovacije, med katerimi je tudi povezovanje v okviru misije Gremo, ki je nastala na pobudo Hidrie in v Sloveniji danes uspešno povezuje slovensko avtomobilsko industrijo, izobraževalno-znanstvene ustanove in vlado. Uspešne prihodnosti ne bo tudi brez več inoviranja na področju zelene mobilnosti, pri čemer se kot primer izpostavlja baterije za e-mobilnost. Te so za Evropo v veliki meri izgubljena igra, saj je tržišče že večinoma prevzela Kitajska. Ob tem pa se soočamo z milijoni ton njihovega odpada in potrebo po naslednji generaciji rešitev za čisto mobilnost, ki morajo priti iz Evrope: brezžično polnjenje vozil med vožnjo s ceste, naslednja generacija gorivnih celic, prilagoditev nuklearne energije na mikro raven za potrebe e-mobilnosti.